Med ranljive skupine po razpisu, ki je bil objavljen 3. februarja, štejejo brezposelne osebe, ki so starejše od 50 let, in brezposelne osebe, ki niso starejše od 25 let in so brez ali z nizko stopnjo izobrazbe. Med ranljivimi skupinami so tudi brezposelni pripadniki romske skupnosti, bivši odvisniki, bivši kaznjenci, invalidi, migranti, brezdomci in drugi.

Projekti bodo trajali 24 do 36 mesecev, na razpolago pa je 4,5 milijona evrov. Ministrstvo bo sofinanciralo posamezen projekt v višini do 300.000 evrov.

Prijavitelj mora biti pravna oseba, npr. društvo ali zavod, ki ima v ustanovitvenem aktu določeno neprofitno delovanje, dobiček pa uporablja za opravljanje osnovne dejavnosti oziroma ga vlaga v razvoj dejavnosti.

Namen socialnega podjetništva je zaposlovati tiste, ki po redni poti najtežje najdejo zaposlitev, ter zlasti na lokalni ravni zagotavljati dobrine in storitve, ki niso zanimive za profitni sektor.

Po razpisu iz leta 2009 sta se usposobila 102 človeka, zaposlilo pa se jih je 30. Vendar je bilo zanj namenjenih manj sredstev, kot jih je tokrat.

Socialno podjetništvo ima sicer v Sloveniji širši potencial kot le zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin, meni mag. Janko Burgar, v.d. generalnega direktorja Direktorata za podjetništvo in konkurenčnost na ministrstvu za gospodarstvo. Kot je poudaril nedavno v pogovoru za Dnevnikovo rubriko Gazela, bo v Sloveniji najprej treba doseči, da bo socialno podjetništvo dobilo bolj formalno umestitev v prostor. "Kajti takoj, ko se pogovarjamo o socialnem podjetništvu, je pričakovati, da potrebuje državno pomoč. Po drugi strani pa "social entrepreneurship", ki bi ga lahko prevedli kot družbeno podjetništvo, pomeni, da gre za normalno preživetje in delovanje podjetja, le da se dobiček vlaga nazaj v dejavnost in da ključni dejavnik ni ustvarjanje dobička," pravi Burgar in dodaja, da je socialno podjetništvo poleg zaposlovanja rizičnih skupin primerno tudi za izvajanje javnih nalog, za katere danes država podeljuje koncesije."Vsekakor bo tukaj morala dozoreti tudi država in javne naloge, kakršni sta šolstvo in zdravstvo, pustiti izvajati zasebnemu sektorju v okviru t.i. socialnega podjetništva," meni Burgar.