Predlog novele, ki ga je v postopek vložil državni svet, je predvideval, da bi bili delavci, ki so še zaposleni pri insolventnem delodajalcu, in jim ta tri mesece zapored ni izplačal plače vsaj v višini minimalne plače, upravičeni do nadomestila. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je dejal, da v Sloveniji obstaja mnogo podjetij, kjer delavci več mesecev ne prejemajo plač v času, ko podjetje drvi v stečaj, v tem primeru pa tudi niso upravičeni do denarnih nadomestil, ki so vezana na status brezposelnosti.

Delavci morajo sedaj čakati na stečaj, da gredo lahko na zavod za zaposlovanje, šele takrat pa dobijo pravico do denarnih nadomesti, je dejal. V primeru sprejetja predlagane novele zakona pa bi bili delavci upravičeni do nadomestila, če bi zoper delodajalca vložili tožbo zaradi neizplačanih plač ter nato podali zahtevo na jamstveni sklad, ki bi v tem primeru bil upnik delodajalcu.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je dejal, da vlada sicer razume namen predlagateljev, ki je dober, še zlasti ob naraščajočih težavah z zamujanjem ali neizplačilom plač delavcem, vendar pa predlagana novela po mnenju vlade ni pravi način za reševanje težav.

Predlog novele po mnenju vlade namreč posega v obstoječi zakon in bistveno širi krog upravičencev sklada, ki ne bodo bili več le tisti, ki jim preneha delovno razmerje. Predlagana novela bi za državo pomenila veliko dodatno finančno obveznost, ki po mnenju Vizjaka ne bi bila zanemarljiva, kot so prepričani predlagatelji. Vizjak meni, da bi se rešitve lahko našle znotraj širše prenove delovno-pravne zakonodaje.

Zadržke do predlagane novele zakona je imela tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki ocenjuje, da bi bilo treba predlagane rešitve sistemsko pregledati in jih uskladiti z zakonodajo, ki določa stečajne in insolvenčne postopke. Ob tem izpostavljajo, da predlog novele ni pripravljen na podlagi mednarodnih pravnih ureditev EU.

Izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je dejal, da predlog novele res širi krog upravičencev sklada, vendar pa to po njegovem mnenju ne bi povečalo proračunskih izdatkov. "Absurd delovanja pravne države v Sloveniji je, ko delavci večjo varnost čutijo na zavodu za zaposlovanje kot pa pri delodajalcu," je dodal Zorko.

Podpredsednica odbora Andreja Černak Meglič (SD) je dejala, da bi bilo predlog novele zakona z amandmaji mogoče dopolniti do te mere, da bi ustrezno urejal področje neizplačila plač. Strinjala se je z ministrom, da bi bilo treba doseči širše soglasje o spremembi delovno-pravne zakonodaje, vendar pa je do takrat po njenem mnenju še dolga pot.

Romana Tomc (SDS) se je strinjala, da gre v primeru neizplačila plač za pereč problem, vendar pa v preteklosti po njenem mnenju ni bilo volje za ureditev pravic delavcev, sedaj pa ima vlada za to na voljo veliko manj denarja. Rešitev je možno najti z ureditvijo insolvenčne zakonodaje, ne pa s predlagano novelo zakona, je poudarila.