Preverili smo, katerih, in neuradno izvedeli, da brezplačno (za službene in zasebne namene) uporablja prestižen sponzorski avtomobil znamke BMW, da ima brezplačno na voljo gorivo zanj, da lahko na službeni plačilni kartici na leto porabi 7000 evrov, da skupaj s plačo za vodenje državne kobilarne in z dodatnim plačilom za vodenje njenega turističnega dela na mesec zasluži okoli 6250 evrov bruto (to ga uvršča na 22. mesto med vsemi 2442 funkcionarji v državi), da za prenočevanje v apartmaju (suiti) lipiškega hotela Maestoso plačuje po osem evrov (plus DDV) na noč, če bi se na katero od treh postelj v suiti želel uleči kdo od neprivilegiranih državljanov, pa bi ga to stalo 165 evrov...

"Pravico do prenočišča v hotelu po lastni ceni", to je osem evrov na noč brez DDV, si je s pogodbo izposloval že Rumpfov predhodnik Matjaž Pust. A dobro poučeni vedo povedati, da je med nekdanjim in zdajšnjim direktorjem velika razlika. Medtem ko je Pust v Lipici prenočeval le izjemoma (po konjeniških prireditvah ali kakem drugem večjem dogodku), in to izključno v hotelski sobi, je Rumpf dokaj stalen hotelski gost za osem evrov plus DDV, in čeprav nam je sam zagotovil, da prav tako uporablja hotelsko sobo, naši viri pravijo, da to ne drži.

Stane 165 - plačaš 8 evrov

Na začetku svojega direktorovanja v Lipici je Rumpf res prenočeval v sobi (neprivilegirana cena za enoposteljno sobo je 80 evrov na noč ali dvakrat manj, kot stane suita), v zadnjem obdobju pa naj bi se bolj ali manj za stalno naselil v razkošnejši suiti (nekdanji apartma) z dvema ločenima prostoroma in tremi posteljami. Po naših informacijah hotel to suito le izjemoma odda gostom, saj naj bi imel Rumpf svoje stvari v njej tudi takrat, ko ne prenočuje v Lipici in ko torej zanjo ne plača niti tistih skromnih osem evrov plus DDV na dan.

Tomija Rumpfa smo vprašali, kolikokrat je, odkar je direktor, prespal v lipiškem hotelu in kolikšen je skupni znesek, ki ga je plačal za vsa svoja dosedanja prenočevanja. Zanimalo nas je tudi, kolikokrat je v Maestosu prenočeval prejšnji direktor Matjaž Pust in koliko je on plačal za vse skupaj. Rumpf nam je odgovoril zgolj to, da mu "pravico do prenočišča po lasti ceni" omogočata dva dokumenta, in sicer pravilnik o plačilu za opravljanje dela in drugih prejemkih ter pravicah direktorja družbe Lipica Turizem ter aneks k pogodbi o delu, ter da v družbi Lipica Turizem hranijo vse račune za nočitve in potrdila o plačilu, ki so jih pripravljeni dati na vpogled. Številk, za katere smo ga prosili, nam kljub temu ni posredoval.

Kdaj direktor za konje in kdaj za turiste?

Iz Rumpfovega odgovora je mogoče razbrati, da v hotelu, ki je v lasti države, prenočuje kot direktor za turiste in ne kot direktor za konje. To, kako ve, kdaj leže k počitku kot šef za konje in kdaj kot šef za turiste, ostaja uganka. Je pa med tema funkcijama občutna razlika. Če bi namreč Rumpf v hotelu Maestoso spal kot direktor Kobilarne Lipica, bi lahko v tem članku predstavili natančne podatke, po katerih smo ga spraševali, saj je kobilarna javni zavod in je kot taka zavezanka po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. V gospodarsko družbo Lipica Turizem pa se novinarji in drugi državljani nimamo pravice vmešavati, četudi je ta družba v stoodstotni lasti države in četudi jo je ustanovil taisti javni zavod.

Na to dejstvo se direktor Tomi Rumpf rad sklicuje, sploh po tistem, ko mu je pred časom tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pritrdila, da Dnevniku glede podjetja Lipica Turizem ni dolžan dati podatkov (o pogojih najema sponzorskih avtomobilov), za katere smo ga prosili, saj je to gospodarska družba in zanjo določila zakona o dostopu do informacij javnega značaja ne veljajo. Toda direktor Rumpf informacijsko pooblaščenko citira le v enem delu, zamolči pa to, kar je povedala v nadaljevanju (intervju za TFL Glasnik, 15. november 2011), ko je poudarila: "Celo tako daleč smo prišli, da imata javni zavod in d.o.o. sedež v isti pisarni, in ko sem prišla v nadzor ter želela pogledati dokumentacijo, imajo na polici fascikle 'Lipica javni zavod' in 'Lipica, d.o.o.' Slednjih fasciklov se ne smem niti dotakniti. Jasno in glasno sem povedala, da ustanavljanje d.o.o. s strani javnih zavodov omogoča pranje javnega denarja. To ni korektno in ni transparentno. Naj se država resno vpraša, zakaj javni zavodi potrebujejo d.o.o., zakaj tega ne morejo sami izvajati. Danes se je ta praksa preveč razpasla. To je tista prva stvar, ki jo bom servirala novi vladi."