Lomljenje in zažiganje stolov ter metanje bakel in topovskih udarov na zelenico je privedlo do tega, da je sodnik Damir Skomina v drugem delu za deset minut prekinil obračun. Tovrstna dejanja so ena najbolj perečih zadev v športu, saj pojav zaznamo praktično v vseh nogometnih ligah na svetu, seveda pa izgredi niso vezani zgolj na najbolj popularno igro na planetu. Povsem nerazumljivo je, da skupine nekontroliranih huliganov ogrožajo zdravje in življenje ljudi in športnikov na športnih prireditvah.

In zdaj vprašanje za milijon dolarjev. Zakaj? Kaj navijača, ki je včlanjen v navijaško skupino z namenom, da z navijanjem in drugačnimi načini izkazovanja pripadnosti poskuša pomagati svojim ljubljencem na terenu, privede do tega, da na primer na nogometno zelenico vrže baklo? "V zadnjem času so izgredi na športnih prireditvah povsem nepotrebni, pač v skladu z inteligenčno stopnjo navijačev. Zdaj vse bolj sili v ospredje povzročanje incidentov iz ljubega miru, v ozadju so bili tudi že kakšni politični motivi. Večina sedanjih mlajših navijačev je odraščala zgolj z internetom, ki najstnike bolj kot ne poneumlja. Toda te neljube scene vseeno niso tako kritične, kot se jih prikazuje. Treba se je ozreti čez meje Slovenije, pa bo večini hitro postalo jasno, da bi bilo lahko še veliko huje," je stanje pojasnil danes športni novinar in nekdanji član in vodja ljubljanske navijaške skupine Green Dragons Marko Miklavič.

V javnosti se kot zgleden primer omejitve izgredov prikazuje Anglija, kjer so s številnimi ukrepi na športnih prireditvah huliganstvo praktično izkoreninili. Toda Miklavič opozarja: "V Angliji želijo prikazati, kako se je vse skupaj uredilo - tudi zato, ker se o incidentih niti več ne poroča - pa to ni res. Na tekmah je res manj izgredov, toda še vedno obstajajo. Ob pregledu znanega svetovnega portala, ki temelji na videoposnetkih, se da to hitro preveriti."

Pogostokrat veliko odgovornost nosijo tudi organizatorji športnih prireditev in policisti, ki se na možne neprijetne scenarije ne pripravijo dovolj dobro. "Nekdo se bo vprašal, zakaj bi se sploh morali pripravljati in s tem se načeloma strinjam. A tako pač je, ko se pogovarjamo o najpomembnejši postranski stvari na svetu. Nogomet je več kot šport, je dejansko religija, ta pa pogostokrat poskrbi za nerazumljive izlive čustev. Sociologi imajo prav, da je stadion prostor za sproščanje vsakdanjih frustracij. Iz nogometa ne moremo narediti gledališke predstave," pravi Miklavič in dodaja, da tako imenovani zakon o navijačih ne bi spremenil ničesar: "Sedanji je dovolj rigorozen, če se ga seveda dosledno izvaja. Policija pa svojega dela ne opravlja dobro zato, ker ji celo ustreza, da se takšne stvari dogajajo. Nekje mora trenirati v realnih okoliščinah. Ko se zgodi, da pride do tekme Olimpija - Liverpool in prihoda angleških huliganov, morajo biti možje v modrem na to pripravljeni. In najlaže je imeti na dosegu roke nekaj navijaških skupin, ki zaradi obvladljivosti ne predstavljajo nikakršne pretirane nevarnosti in na katerih vadiš prave prijeme."