Še več. Bojan Tokič bo denimo prihodnji mesec nastopil na prestižnem, a "revialnem" dvoboju med Evropo in Azijo na Kitajskem. Slovenskega dresa pa zaradi utrujenosti v Dortmundu ni nosil. Poteza predsednika NTZS Marjana Hribarja, da dopusti neigranje Bojana Tokiča na ekipnem SP, je bila nedopustna in je povzročila veliko škodo slovenskemu namiznemu tenisu. Četudi ima slovenski olimpijec izjemno naporen urnik in mu je premor verjetno koristil, ni razumljivo, da najboljši domači igralec ne tekmuje za svojo državo, medtem pa lahko igra za Evropo.

V elitni diviziji ste zasedli zadnje, 24. mesto. S kakšnimi občutki ste se vrnili iz Dortmunda?

Sanje o odmevni uvrstitvi so splavale po vodi v trenutku, ko smo se odločili, da odpotujemo v Dortmund brez Tokiča. Imeli smo zelo težko skupino s tremi azijskimi reprezentancami. Severnokorejci res ne tekmujejo veliko izven svojih meja, a so zelo kvalitetna reprezentanca. Dogovorili smo se, da ne bomo poceni prodajali svoje kože. Skoraj smo pripravili prvovrstno presenečenje, ko smo proti Švedski, evropskemu podprvaku in nekdanji svetovni velesili, izgubili z 2:3. Priokus, kako bi se dvoboj končal, če bi igral Tokič, je bil tedaj še večji.

Z najtesnejšem izidom ste izgubili tudi proti Madžarom in Špancem. Ste torej z izkupičkom zadovoljni?

Lahko rečem, da je dala reprezentanca od sebe maksimum. Treba je vedeti, da v moštvu ni bilo državnega podprvaka Gregorja Zafoštnika, da je Mitja Horvat dobil zeleno luč za nastop šele tik pred prvenstvom. Poleg tega nisem imel adekvatne menjave za najboljšo trojico (četrti igralec je bil Ludvik Peršolja, ki je odigral dva dvoboja, op. p.), kar se je poznalo na koncu, ko si je Jan Žibrat poškodoval ramo, Saša Lasana pa je bolel križ. A vseeno smo vsaj na treh dvobojih drago prodali svojo kožo in iz tega stališča lahko rečem, da smo se držali dogovora.

Kako komentirate, da v reprezentanci ni bilo Bojana Tokiča?

Odločitev ni bila moja. O njej smo se dogovorili na podlagi dogovora med mano, predsednikom zveze (Marjanom Hribarjem, op. p.) in predsednikom strokovnega sveta (Danielom Šarlahom, op. p.). Dejstvo je, da ima Bojan za seboj izjemno naporno sezono, v kateri je odigral kar 14 dodatnih nepredvidenih dvobojev. Odločitev o nenastopanju Tokiča v Dortmundu je bila zelo težka, a sprejeli smo jo v upanju, da smo naredili dobro zanj. Upamo, da nas bo zato lahko še nagrajeval z uspehi.

Si upate trditi, da bi Slovenija z Bojanom Tokičem obstala v elitni diviziji svetovnega namiznega tenisa?

Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti. Vsekakor bi imeli precej več možnosti. Če bi denimo v skupini premagali Švedsko, bi se nam lahko ob idealnem razpletu celo izšlo, da bi razigravali od 12. do 15. mesta. Kot rečeno, so to le ugibanja.

Pozitivno je presenetil Jan Žibrat, ki je dosegel štiri posamične zmage in imel v zbirki odmevne skalpe. Kako ste doživljali njegove igre?

Z zmagami nad Perssonom, Gärellom in Jakabom je Žibrat naredil dober posel. Zmage so bile zelo opazne in o njih se je v dvorani veliko govorilo. Jan bo krepko napredoval na svetovni lestvici.

Je Žibrat igral svoj najboljši namizni tenis?

To bi težko potrdil. Lahko rečem, da je bil na trenutke res dober. Odlično je igral že na zadnjem ekipnem svetovnem prvenstvu v Moskvi. Dejstvo pa je, da Jan še vedno igra po sistemu vroče-hladno. In ko je na vrsti hladno, je težko vodljiv. Tekmece premaguje, ko je v izvrstni formi. Ko igra slabše, ga lahko premagajo slabši tekmeci. In tu je njegova največja rezerva. Napredovati mora do te mere, da bo srednje kakovostne igralce premagoval tudi z nekoliko slabšo igro. Tu njega in nas čaka veliko dela.

Vam je še kaj v Dortmundu ostalo v nepozabnem spominu?

Nikoli ne bomo pozabili, da smo se na mizi številka 1 pomerili proti Kitajski, ki je verjetno močna kot še nikoli. Od omenjenega dvoboja imamo kar nekaj anekdot. Žibrat in Horvat sta se lahko proti Ma Linu in Ma Longu na lastni koži prepričala, kako Kitajci po tekočem traku zadevajo žogice, ki jim sicer pravimo nemogoče. Tudi atmosfera vedno polne dvorane v Dortmundu je bila nepozabna.

Naslednji reprezentančni projekt bodo olimpijske kvalifikacije, ki bodo od 10. do 15. aprila v Luksemburgu. Katera dvojica slovenskih igralcev bo tekmovala?

To bosta Jan Žibrat in Saš Lasan. Menim, da si je Lasan po vsem tem, kar je dal v zadnjih letih Sloveniji, zaslužil nastop. Odločili smo se, da ju bo na tekmi vodil Marjan Oražem, ki bo konec tedna spremljal Žibrata tudi na ligaški tekmi v Nemčiji.