"Poleg tega, da ljudem povemo, koliko dnevne aktivnosti je zanje potrebne, jim moramo povedati še, da je dolgotrajno sedenje izredno škodljivo,“ je za Reuters dejal vodja raziskave Hidde van der Ploeg z univerze v Sydneyju.

Van del Ploeg je s kolegi v sklopu raziskave preučeval 200 tisoč prostovoljcev, starih 45 let in več. Tisti, ki so na dan presedeli 11 ur in več, so imeli za kar 40 odstotkov več možnosti, da bodo umrli v času trajanja raziskave, kot tisti, ki so v povprečju dnevno sedeli štiri ure ali manj, poroča Reuters. A je vodja raziskave poudaril, da to ne dokazuje, da je sedenje tisto, ki krajša življenja ljudi.

Dolgotrajno sedenje namreč vpliva na žile in metabolizem, v krvi naj bi zviševalo maščobe, zniževalo pa stopnjo "dobrega" holesterola. Med sedenjem mišice na nogi na primer niso aktivne tako kot pri hoji.

So pa rezultati študije podobni kot pri nekaterih drugih, opravljenih v nedavni preteklosti, ki kažejo na zdravstvene posledice zaradi dolgotrajnega sedenja, je pojasnil Mark Tremblay, raziskovalec za preveliko telesno težo iz otroške bolnišnice v Ottawi.

"Sedenje, zlasti pred ekrani, je slabo za vsakogar, ne glede na starost,“ je pojasnil Tremblay, ki pa pri tej študiji ni sodeloval. Za Reuters je še dejal, da ljudje mislijo, da jim sedenje ne škodi, če se kasneje redno gibajo. "A 30-minutna vadba petkrat na teden ne more biti zagotovilo zoper kroničnim boleznim,“ je razložil.

Strokovnjaka sta podala nekaj nasvetov za vse, ki delajo v pisarni in jim dolgotrajno sedenje morebiti že povzroča preglavice: poskrbite, da so naprave, ki jih potrebujete, toliko oddaljene, da morate čim večkrat vstati, pijte veliko vode, vstanite, se raztegnite, naredite nekaj korakov do sodelavca in se na kratko pogovorite z njim.