Primorski dnevnik je zagnal paniko, ker je postalo ogroženo njegovo izhajanje. Eden ključnih virov financiranja so državni prispevki Italije za tisk, ki se izplačujejo z enoletnim zamikom. "Obvestili so nas, da so nam za nazaj zmanjšali sredstva za 15 odstotkov, sredi marca pa niso izplačali še nič," je povedal Udovič. "Hkrati nam napovedujejo, da bodo letošnja sredstva še dodatno zmanjšana za trideset odstotkov."

Italijanska vlada je dodatno financirala nekatere časopise, da bi omejila popolno prevlado velikih založniških monopolov. Ker je sredstva vedno nakazovala za nazaj, se je Primorski dnevnik zadolževal pri bankah in ob koncu leta poravnal bilanco. Letos je prišel v nevarnost, da bo imel negativno bilanco. "Pa da ne bi mislili, da je to zapravljiva institucija. Mi že dvajset let krčimo porabo, ker se nam stroški papirja in tiska povečujejo, sredstva pa so vedno enaka. Že lani smo bili v položaju, ko ni bilo več kaj krčiti. Cela hiša ima 28 zaposlenih z osemnajstimi novinarji, z manj časopisa ne naredimo več."

Primorski je edini dnevnik, ki v slovenščini pokriva področje med Čedadom, Vidmom, Trstom in Tržičem. "Že zdaj smo obrani do kosti," pravi urednik goriškega dopisništva Igor Devetak. "Dodatno znižanje sredstev lahko povzroči samo še znižanje novinarske ravni časopisa. Nobenega drugega stroška ni več mogoče znižati. Govori se, da bodo državni fond za kompenziranje monopolov ukinili. Če kot manjšinski medij ne pridemo pod kakšen drug zakon, je ogroženo obstajanje institucije."

Kričeča naslovna stran ni bila priznanje poraza, ampak poziv k akciji. Ta teden je bil v Rimu Karel Erjavec na obisku pri zunanjem ministru Riccardu Terziju. Skupno zastopstvo Slovencev v Italiji je Erjavcu izročilo spomenico, v kateri so poleg ostalih manjšinskih problemov na koncu omenili tudi Primorski dnevnik. V njej so pojasnjevali, da manjšinskega medija ni mogoče obravnavati enako kot katerega koli drugega strankarskega ali krajevnega glasila, ki ga ogrožajo monopoli. Na robu preživetja je denimo še zadnji komunistični časnik Il Manifesto, dnevnik Il Riformista pa je pravkar nehal izhajati. Primorski dnevnik naj bi italijanska država obravnavala kot zasebni medij, ki opravlja dejavnost v širšem splošnem interesu in mu v zakonodaji določila poseben status. Skozi ta ključ bi mu lahko nakazala vsaj toliko sredstev, kolikor jih je prejemal pred izvedbo linearnega reza.

Primorski dnevnik ni edini ogrožen slovenski zamejski časopis. Novi glas, edini tednik, ki izhaja na Goriškem na obeh straneh meje, je v podobni stiski, čeprav je veliko manjši. Njegov urednik Jurij Paljk pravi, da izdajo 2100 izvodov, ki gredo vsi naročnikom, petdeset izvodov pa dajo v arhiv. "Nas izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva. Stanemo 700.000 evrov na leto. Tretjina pride iz Slovenije od Sveta slovenskih organizacij, tretjino ustvarimo sami, ena tretjina pa pride od italijanske države. Poslujemo na pozitivni ničli. Vsaka resna podražitev papirja nas lahko prizadene." Dušan Udovič pravi, da se stvari lahko premaknejo samo v Rimu in da je potreben političen kompromis. Obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji sta ta teden skupaj stopili do vladnega komisarja Alessandra Giacchettija, ki nakazuje vladi v Rimu, da bi bilo morda mogoče dati Primorskemu dnevniku pravni status manjšinskega časopisa in mu zagotoviti konsolidacijo financiranja. Za zdaj pa so vsa zagotovila ustna. Veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič pravi, da bo priložnosti za pogajanja veliko. "Vendar moramo vedeti, da je Slovenija v Rimu kulturno zelo slabo zastopana in da tukaj zelo malo ljudi ve, da obstajamo."