Ob vpisu tako starši kolebajo med svojimi poklicnimi obveznostmi in tem, da jih bodo sosedje imeli za slabe starše. Kljub vsemu tako slovenski kot češki starši svoje otroke vse pogosteje vpisujemo v vrtec. V Sloveniji imamo letos 922 vrtcev in njihovih enot, 31 več kot lani, le pet jih je zasebnih. Obiskuje jih več kot 81.000 otrok, zanje pa skrbi 10.000 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ter zgolj 204 vzgojitelji in njihovi pomočniki.
Po dostopnih podatkih imajo skoraj vse otroke med prvim in petim letom starosti v vrtec vpisane v občini Hodoš, najmanj ali le devet odstotkov v občini Osilnica, slovenskemu povprečju 77,6 odstotka vseh vpisanih otrok se najbolj približajo v Novem mestu. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž pojasnjuje, da slovenske občine različno hitro sledijo vse večjemu številu rojstev in hkrati tudi večjemu vpisu otrok v vrtec.
Slovenski vrtci med strokovnjaki in evropskimi statistikami veljajo za kakovostne. "Trdno sem prepričana, da je kakovost v slovenskih vrtcih na zavidljivo visokem mestu v svetovnem merilu," pravi Bratuževa in dodaja, da bi kakovost zaradi vse večje vključenosti otrok v vrtec lahko padla zgolj pri bivalnih pogojih. "Če bi lahko zagotovili večje notranje igralne površine, bi lahko še dvignili kakovost, a v danih gospodarskih razmerah je to težko. Edini minus, ki ga lahko navedem na račun slovenskih vrtcev, so namreč prostori. Ti so izjemno stari, grajeni v popolnoma drugačnih razmerah in časih, ko je moral vrtec zagotavljati 1,75 kvadratnega metra na otroka. Ker 40 let v te zmogljivosti skorajda nismo vlagali, imamo tu primanjkljaj."
Danes naj bi po pravilniku vrtci zagotavljali štiri kvadratne metre prostora na otroka, vsekakor pa ne manj kot tri. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer pa lahko vrtci pristojno ministrstvo zaprosijo, da jim morebitno nedoseganje tega standarda oprosti. Tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije se strinjajo, da bi se ta možnost še za nekaj let podaljšala, a vendar ne predolgo.
V vrtcih letos otroke varuje in vzgaja samo 39 moških vzgojiteljev. Tudi skupaj s pomočniki ne dosežejo niti dveh odstotkov vseh strokovnih delavcev v vrtcih. Kljub temu, pravi Bratuževa, so moški v vrtcih zelo dobrodošli - tako med otroki kot v kolektivu. "Moški se sicer odločijo za študij predšolske vzgoje in za srednjo vzgojiteljsko šolo, a se jih večina v tem poklicu pozneje ne vidi. Morda za kratek čas, kot nekakšna avantura. Vse kaže, da skrbstveno delo za otroke ni njihova življenjska filozofija," razmišlja predstavnica vrtcev.
Lahko se tolažimo s tem, da kaj bistveno višjega odstotka moških vzgojiteljev nimajo niti druge evropske države. Podobne so si tudi v tem, da imajo v vrtce vključenih velik del starejših otrok, največje razlike med njimi so med najmlajšimi. Z edinstvenim modelom predšolske vzgoje izstopa Francija, ki vsem otrokom od drugega do šestega leta zagotavlja brezplačen vrtec, starši plačajo le za hrano. Evropske strateške cilje, ki do leta 2020 od vseh držav članic pričakujejo, da bodo imele v predšolsko izobraževanje vključenih 33 odstotkov mlajših in 95 odstotkov otrok, starejših od štirih let, so tako že zdavnaj presegli.
A ni vse zlato, kar se sveti. V Sloveniji vzgojitelj oziroma njegov pomočnik pazi povprečno osem otrok, v Franciji tudi po 30. In medtem ko Slovenija prvi kriterij že izpolnjuje in ji pri zadnjem manjkata zgolj dva odstotka, so pred Litvo, Poljsko in Češko še veliki koraki, zlasti pri spreminjanju prepričanja, da je edina prava vzgojiteljica le mama.
