Burni so tudi nekateri ločitveni postopki, v katerih otroci niso vedno le cilj, temveč tudi sredstvo. "Vpletanje nič krivih otrok v razhode in razveze povzroči boj zanje. Zlasti pri ženskah, ki bi jih družba ob 'izgubi' jemala kot manjvredne in slabe matere. Očetje pogosto stopijo na 'bojno polje' prav tedaj, ker vedo, da bodo s tem partnerice ali bivše partnerice - torej matere teh otrok - najhuje prizadeli," ocenjuje predsednica društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Vlasta Nussdorfer.
Da primeri, ko se starša ne moreta mirno raziti, njuni otroci pa postanejo predmet medsebojnega obračunavanja, še zdaleč niso redki, ocenjuje tudi psiholog Heliodor Cvetko, direktor mariborskega svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše. Večina staršev je celo prepričana, da dela v otrokovo korist, čeprav počne ravno nasprotno. Pogostejša so tudi zatekanja k hudim obtožbam nekdanjih partnerjev, ki so - tudi če so povsem izmišljene - najmanj na kratki rok izjemno učinkovite: "V zadnjih petih letih je prišlo do jasno zaznanega pojava, da starši pogosteje uporabijo mehanizem obtožbe spolnega nasilja ali spolne zlorabe kot mehanizem, ki v trenutku najbolj učinkovito loči starša od otroka. Velja namreč strokovno pravilo, da je treba otroka najprej zaščititi tako, da se osumljencu nemudoma onemogoči stike z otrokom, ter se nato raziskuje, kaj je dejansko res," razlaga Cvetko.
Povsem logična, upravičena in brez dvoma nujna poteza, ki cilja na čim boljšo zaščito otroka, vendar žal dopušča tudi boleče zlorabe. Njihov učinek pa lahko seže tudi dolgoročno. Če enemu izmed staršev uspe majhnega otroka nekdanjemu partnerju oddaljiti za nekaj mesecev, pol leta, ali še dlje, se začnejo rahljati vezi med otrokom in odsotnim staršem. Pretrganost vezi vzporedno z dodatnim pranjem otrokovih možganov o očetu ali materi kot zlem grdobcu pa predvsem pri manjših otrocih lahko povzroči, da k drugemu staršu ne želijo več ali pa ga sploh ne doživljajo kot nekoga bližnjega.
Tako krajši konec potegne tudi otrok. Tudi v primerih radikalnejših odvzemov otrok. Zato Nussdorferjeva razmišlja, da je treba v primerih odločnejših ter dolgotrajnejših samovoljnih odvzemov otrok govoriti tudi o kaznivem dejanju zanemarjanja otroka. "Običajno gre pri teh dejanjih za preprečevanje stikov enega starša z otroki, zlonamerno onemogočanje izvršljive odločbe, včasih pa to povzroči celo poslabšanje telesnega in duševnega zdravja mladoletne osebe ali ogrozi njen razvoj. Na to starši ne mislijo, ker imajo pred seboj svoj prav, svojo zmago, ki jo morajo doseči za vsako ceno. Seveda vedno in vsi govorijo, da v imenu velike ljubezni do otrok. A kakšna je ta ljubezen, če z njo uničiš otroka? Nikoli, prav nikoli se tak boj ne more končati brez negativnih posledic zanj. Zaznamovan je celo življenje in boji staršev prek vseh slovenskih sodišč, do evropskega, mu vtisnejo pečat vsaj delne sirote. Zato bi morali ob hudih kaznivih dejanjih odvzema mladoletne osebe, ko torej ne gre za zgolj prekoračitev nekaj ur odvzema ali podobne blažje primere, razmišljati tudi o pregonu za kaznivo dejanje zanemarjanja otroka, saj ima tako ravnanje zagotovo vse njegove znake," meni Nussdorferjeva.
Kakšne posledice bo koroški primer pustil na deklici, je še prezgodaj ocenjevati. Posledice bodo odvisne tudi od okoliščin, v katerih je bila ujeta. Ali je bila zgolj med štirimi zidovi, ali se je lahko igrala z vrstniki, kakšen je (bil) njen odnos s staro mamo, ki je bila bojda večino časa ob njej? Jasno pa je, da bo otrok po vrnitvi k materi ponovno potreboval čas, da se privadi na novo - staro okolje in lastno mamo. Tudi razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek se strinja, da bo ob vrnitvi deklice v domače okolje strokovna pomoč dobrodošla, saj odtujitev od pomembnih družinskih članov neugodno vpliva na otrokov čustveni in družbeni razvoj: "Verjetno ti neugodni čustveni dejavniki vplivajo na otroka. Tudi na njegov čustveni razvoj v odnosu do drugih ljudi, v smislu: Koliko jim verjeti, koliko in komu zaupati in ali jo tudi pomembni ljudje puščajo na cedilu? Vse to so vprašanja, ki se morajo porajati v glavi otroka, ki to doživi."
