Ravnatelji, ki jih še nikoli ni bilo tako malo – le kakšnih 70 smo jih našteli – so njen nastop pospremili s posamičnim mrmranjem, mnogi pa so ji odrekli vljudnostno ploskanje. »Kar je preveč je preveč,« je njeno izvajanje po tihem komentirala ena od ravnateljic.

Združeni šolski (super)zavod bo »kritični prijatelj«

Kot je povedala Škrinjarjeva, jo srce boli zaradi predvidene ukinitve subvencioniranja malice za vse učence in brezplačnega vrtca za drugega otroka (oboje je bilo uvedeno, ko je na MŠŠ vodila direktorat za osnovno šolstvo). Veseli pa jo, je dejala, da bo zaradi večjega števila otrok v oddelkih cena vrtca nižja.

Na splošno Škrinjarjeva meni, da so predlagane rešitve na področju šolstva dobre in da ima Slovenija vse možnosti, da se povzpne na vrh dosežkov znanja. Pri tem bosta ključni avtonomija in inovativnost šolnikov. Ni pa mogoče spregledati, je poudarila, v kako težkem položaju je slovenski javni sektor. Ker je šolstvo njegov del, bo treba tudi tu zmanjšati število zaposlitev. »Čutim z vsakim izmed vas, ko se boste soočali s tem, kaj storiti, ko boste iskali tehnološke viške,« je še dejala in s tem prvič tudi javno napovedala odpuščanje. Prav zato so najbrž pravniki Šolskega pravnega servisa, d.o.o., ravnateljem natančno pojasnili zakonske določbe, ki zadevajo »odpoved zaposlitve zaradi poslovnih razlogov«.

Predvideno združevanje javnih zavodov na področju šolstva (zavoda za šolstvo, centrov za poklicno in andragoško izobraževanje, pedagoškega inštituta…) naj bi bilo v prid večji kakovosti šolstva. Skupni (super)zavod naj bi, kot je pojasnjevala, z združenim znanjem šolam svetoval, jim bil »kritični prijatelj«, skrbel pa naj bi tudi za širjenje dobre prakse.

V razredu ne bo smelo sedeti manj od 24 otrok

Glede predvidenega zvišanja normativa za število učencev v razredu (z 28 na 30) je menila, da ne bo poslabšalo kakovosti pouka, kajti ta je odvisna »od učitelja, ne od števila učencev v razredu«. »Srhljivo« je, je dejala, da je ponekod v razredih po 28 ali 29 otrok, spet drugje pa le po 13 ali 14. Zato bodo najmanjše število otrok v razredih v večjih krajih omejili na 24. Matura bo v prihodnje (ne še letos) spremenjena v zaključni izpit, ki ne bo več vstopni pogoj. Te bodo določali na univerzi, »kajti ne sme se dogajati, da se izjemno talentirana baletka ne more vpisati na akademijo samo zato, ker ni zbrala dovolj točk na maturi, ali da se na pedagoško fakulteto vpiše odličnjak brez čuta za ljudi«. Ravnateljem se je zahvalila za poslane predloge varčevanja in poudarila, da računa na njihovo moč, da iz teh težkih časov potegnejo najbolje.

Reforma ni zgodba o uspehu

Dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog, predavatelj na več slovenskih fakultetah, član strokovnega sveta za splošno izobraževanje in avtor dveh odmevnih knjig o zablodah 9-letke – zlasti Bajke in povesti o devetletki so dvignile precej prahu – je stanje osnovne šole včeraj ocenil kot nadvse klavrno. Šolska reforma iz devetdesetih let po njegovem ni uspela, kljub izdatnemu financiranju primarnega šolstva, saj svojih ciljev ni dosegla. »Nismo povečali kakovosti in trajnosti pridobljenega znanja. Nasprotno, raziskave znanja kažejo, da slovenski šolarji znajo čedalje manj, v bralni pismenosti smo v minulih letih strmoglavili, devetletkarji pa znajo manj od tistih učencev, ki so se šolali še po programu stare osemletke.« Prav tako ni izpolnjen cilj, po katerem naj bi se naši šolarji v znanju lahko primerjali z razvitimi državami. Dr. Musek Lešnik je bil zelo kritičen tudi do šolske stroke. Avtorji reforme trdijo, da naši otroci radi hodijo v šolo, pa da niso obremenjeni in podobno, je dejal, a empirični podatki jih postavljajo na laž. »Raziskava TIMSS (1995 – 2007) je, na primer, pokazala, da se je delež otrok, ki ne marajo matematike, podvojil, delež tistih, ki ne marajo fizike, pa se je povečal za 137 odstotkov.«

»Dlje kot bomo šolsko reformo prikazovali kot zgodbo o uspehu, kasneje se bomo lotili problemov,« je poudaril. Kot ključen razlog za neuspeh je navedel slabo izpeljano evalvacijo reforme in predlagal novo analizo stanja, saj se bela knjiga o šolstvu težav ni lotila na pravi način.