Otvoritev razstave z imenom "Brains – The Mind as Matter" (Možgani, um kot materija, op.a.) je potekala včeraj, avtorji pa se ne sprašujejo, kaj so naši možgani tekom zgodovine naredili za nas, temveč kaj smo mi, v imenu znanosti, s svojim delovanjem naredili njim. Obiskovalci lahko vidijo vse, od vsebine lobanje egiptovskih mumij pa do možganov Alberta Einsteina, ki so najbolj atraktiven del razstave.
"Za to priložnost smo možgane pripravljali, tehtali in secirali. Ta razstava je o samih možganih, ne o umu. Gre bolj za to, kaj možgani so, ne pa kako delujejo," je izjavil direktor muzeja Wellcome Collection Ken Arnold.
Sicer lahko obiskovalci muzeja nekatere razstavne predmete pogledajo skozi mikroskop in imajo tako edinstveno priložnost, da pogledajo, kaj se skriva v njihovih glavah.
Poleg Einsteinovih možganov lahko obiskovalci razstave vidijo tudi možgane serijskega morilca Williama Burka in sufražetke Helen Gardiner. Kljub vsemu napredku v znanosti in medicini so nevrološke bolezni še vedno skrivnost, operacije možganov pa temeljijo bolj na predpostavkah kot pa na konkretnih ugotovitvah.
Razstava se konča s pričevanji ljudi, ki so se odločili svoje možgane po smrti prepustiti znanstvenikom in njihovemu preučevanju, s čimer delajo veliko uslugo medicini.
