Naslonitev na notranje vire pa je nerealna v številnih javnih zavodih na področju kulture, kjer ne zaposlujejo vseh strokovnih profilov, ki sodelujejo pri oblikovanju njihovih programov. Predstavniki javnih zavodov sklep označujejo za "neskladen z naravo dela v kulturi", z informacijami in opozorili pred morebitno škodljivostjo sklepa pa so se nekateri že obrnili na pristojno ministrstvo. Potem ko se je vlada minuli teden seznanila z informacijo o sklenjenih avtorskih in svetovalnih pogodbah na ministrstvih in vladnih službah, morajo te za obravnavo na prihodnji seji vlade pripraviti predlog izjem po institucijah oziroma dejavnostih, v katerih bi dovolili sklepanje avtorskih in svetovalnih pogodb. Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKS) pravijo, da v tem trenutku predloge glede izjem še pripravljajo.
Posebna narava dela v kulturi
Izvajanje sklepa, če bi pri njem ostalo v sedanji obliki oziroma vlada ne bi ustrezno definirala izjem po institucijah in dejavnostih, bi utegnil povzročiti zastoj dela v številnih kulturnih javnih zavodih. Med najbolj prizadetimi bi bila gledališča, kjer so od izvajalcev programa zaposleni le člani igralskega ansambla, medtem ko režiserji, scenografi, kostumografi, prevajalci in preostali avtorji, ki sodelujejo pri produkciji gledališke uprizoritve, z javnim zavodom sklenejo avtorsko pogodbo. Kolegij direktorjev slovenskih gledališč se je zato s pismom že obrnil na pristojno ministrstvo.
V Cankarjevem domu so s sklepom vlade seznanjeni, saj jih je MIZKS o njem obvestilo s pisnim navodilom, vendar generalni direktor zavoda Mitja Rotovnik ocenjuje, da sta sklep in navodilo, kakršna sta bila predstavljena, "nerealna in neuresničljiva". Čakajo na navodila, ki bodo ustrezala naravi dela v kulturi, katere sestavni in nepogrešljivi del so avtorski honorarji, in opozarja, da odgovornost za njihovo sklepanje leži na direktorjih, saj so zavodi avtonomni pravni subjekti, naloga ministrstva pa je, da uveljavi normative za sklepanje pogodb in nadzira njihovo izvajanje. Kljub nasprotovanju sklepu, ki močno posega v način dela kulturnih javnih zavodov, pa Rotovnik dodaja, da je neizpodbitno dejstvo, da se pri sklepanju avtorskih pogodb občasno dogajajo nepravilnosti, zlasti v obliki previsokih avtorskih honorarjev.
Ugodnejše in odgovornejše
Javnemu zavodu SNG Opera in balet Ljubljana trenutno še uspeva, da delo poteka normalno, saj so bile pogodbe za predstave, ki so v trenutni produkciji oziroma na repertoarju, načrtovane in podpisane že vnaprej, vendar se lahko v primeru izvajanja sklepa v kratkem času zgodi, da bodo morali produkcijo ustaviti. Kritični do sklepa so tudi v SNG Drami Ljubljana, kjer menijo, da je njegov namen predvsem prepoved sklepanja pogodb za storitve, ki bi jih sicer lahko opravljali redno zaposleni uslužbenci javnega sektorja.
Dosledno spoštovanje takega sklepa bi v celoti in takoj ustavilo produkcijo vseh gledališč, pravi tamkajšnji predstavnik za odnose z javnostjo Jernej Pristov. "Gledališča si ne moremo privoščiti, da bi za vsa področja našega delovanja in ustvarjanja imela zaposlene lastne strokovnjake. Moramo se zavedati, da to predstavlja za gledališča ugodnejše in z vidika javne porabe veliko bolj odgovorno delovanje kot dodatna redna zaposlitev teh kadrov." V Drami zato upajo, da bo ukrep v praksi uveden premišljeno in v primerih, kjer bo to mogoče, hkrati pa upajo, da ne bo vplival na zaključek letošnje gledališke sezone in oblikovanje programa za prihodnjo sezono.
Nič manj ne bi bilo izvajanje sklepa škodljivo v javnih zavodih na področju vizualnih umetnosti. Moderna galerija sodeluje z zunanjimi sodelavci predvsem pri pripravi katalogov razstav, kjer delo na osnovi avtorske pogodbe opravijo avtorji besedil, prevajalci in oblikovalci. Sicer pa avtorske pogodbe sklenejo tudi pri samem oblikovanju razstav in pri tistih delih redne dejavnosti, kjer je Moderna galerija po mednarodnih standardih že leta kronično kadrovsko podhranjena, pojasnjuje pomočnik direktorja za projekte Maks Soršak. To velja za restavratorski oddelek, knjižnico, pedagoške in andragoške aktivnosti, zahtevnejša vzdrževalna dela, razvoj in združevanje specialističnih računalniških programov. Je pa v Moderni galeriji sklep vlade le "dodatek na torti", kot pravi Soršak, saj se letos soočajo z močno okleščenimi programskimi sredstvi: razpolagajo le s 77 odstotki sredstev iz leta 2011, ob tem pa so lani novembra odprli Muzej sodobnih umetnosti Metelkova, ki je povzročil močan pritisk na stroške delovanja zavoda.
