Ne bodite presenečeni, a večina mitov stoji na majavih nogah. Pa začnimo.

1. Beton

Saj veste kaj mislimo – kako pivo ali dve, nato pa par kratkih. Ali pa ravno obratno. Profesor farmakologije in toksikologije na univerzi v Teksasu je v eni svojih raziskav dokazal, da naše telo preskok iz ene na drugo pijačo zazna precej močneje kot pa naše brbončice v ustih. ''Če pijte pivo cel večer, je to tako, kot da se počasi vozite z avtomobilom. Ko nato začnete piti žgane pijače, je to enako, kot bi nenadoma močno pospešili in se vozili s polno hitrostjo. Vaša usta morda ne bodo zaznala spremembe, vaše telo pa zagotovo.'' Če menite, da vam bo pivo ustvarilo ''dobro podlago'', da se boste z žganjem nato ''kvalitetno napili'', naj vam povemo, da je edino, kar bo pivo naredilo, to, da se boste napili hitreje.

2. Protistresno

Utrujeni ljudje pogosto iščejo rešitev v kupici, kar pa je povsem napačen pristop. Treba je popiti le pol šilca žganja ali pa šilce vina (da, to je pol decilitra), da bi vam alkohol pomagal ublažiti notranjo napetost in pomagal človeku, da se dejansko sprosti.

Kar počnejo ljudje, je ravno nasprotno. Prevelike doze se vedno končajo z dvema scenarijema – prvi privede do še večje utrujenosti in slabega razpoloženja ter pojava depresije, ki pa le še poveča občutek onemoglosti. Drugi je alkoholna evforija, ki se neizbežno konča z depresijo. Stresa vas ne reši nič od tega.

3. Alkohol poveča delovno sposobnost

Pod vplivom alkohola se lažje in bolje dela. Ne. Srednja ali težka stopnja opitosti otopita vse čute in reakcije, zato pod opitost, ki je ''dobrodejna'' za delo, večina misli blago stanje alkoholiziranosti, ki aktivira miselne procese. A resnica je, da so ti občutki povsem subjektivni. Res je, da pri večini ljudi alkohol poveča hitrost miselnih procesov in reakcij, a so te reakcije in odločitve v veliki veličini napačne in manj kvalitetne.

4. Moja volja je odvisna od tipa alkohola, ki ga pijem

Verjetno poznate vsaj kakega človeka, ki trdi, da ga pivo naredi zaspanega ali pa da je po vodki razdražljiv. Resnica je, da se možje v belih haljah s tem ne strinjajo, je pa tudi res, da je težko raziskati in dokazati različne ''tipe'' pivcev. Kar menijo znanstveniki, je, da so ljudje zaspani, razdražljivi ali karkoli drugega, zaradi načina, na katerega nam delujejo možgani. Možgani so najpopolnejši fotoaparat, ki zabeleži vse, kar se nam dogaja in nato to prikliče v spomin z različnimi dražljaji, kot je na primer vonj. Človek, ki je opit, je za te dražljaje bolj dojemljiv in nagnjen k menjavi razpoloženja.

(Foto: Bojan Velikonja)

5. Kemične reakcije v koktajlih

Zgornje ne obstaja. Večina ljudi govori, da če zmešamo pijačo A s pijačo B, na primer pivo in žganje, nas to bolj opije, kot če spijemo vsakega posebej, nato pa se tudi naslednji dan počutimo precej slabše, kot če ne bi mešali pijač. To ni res, saj se ne dogaja nikakršna kemična reakcija med pijačami kot so pivo, vino in žganje, zaradi katerih bi se lahko počutili slabše. Kvaliteta vašega ''mačka'' je odvisna zgolj in samo od količina zaužitega alkohola.

Res pa je da nekatere pijače povzročijo močnejši glavobol. Temne pijače kot je viski, naj bi po nekaterih študijah povzročile močnejše glavobole od bistrih pijač, kot je vodka.

6. Lakotnik

Da alkohol poveča apetit, je eden od mitov, ki dejansko držijo. Že zelo majhne količine (20-25 mililitrov žganja) zbudijo center za sitost, ta proces pa lahko traja 15-20 minut. Zato ni nič narobe, če spijete aperitiv pred obrokom, saj se lakota ne bo pojavila v nekaj sekundah.