Boštjan Zupančič, glasbenik in osebni trener

"Pomladne dni preživljam v naravi, veliko tečem in se nasploh veliko ukvarjam s športom. Preberem tudi kakšno knjigo, kaj dobrega skuham in se izogibam stresu. Vse, kar me obremenjuje, pustim daleč za seboj… Sprostitev, dobra hrana, knjiga, šport, to je zame mirno življenje. Kaj mi pomenijo bližajoči se velikonočni prazniki? Včasih smo jih praznovali bolj intenzivno, sedaj grem do staršev na kakšen kos potice ali šunke in kakšen jajček. Letos bo mama Jožica spekla tri različne potice, oče Tone pa bo pobarval osemdeset pirhov. Z očetom vedno tekmujeva, kdo od naju lepše pobarva jajca, zmagovalec sem tako in tako jaz… Glede velikonočnih pregreh priznam, da ob obisku staršev pojem, kar je na mizi, ko pa odidem domov, se poslovim od dobrot in je znova vse po starem. Kateri velikonočni prazniki so mi do sedaj najbolj ostali zapisani v srcu? Bilo je leto 1993, ko smo s skupino Victory nastopali v Novi Gorici. Med koncertom smo prejeli telefonski klic s povabilom v Nemčijo, kjer smo potem deset dni nastopali v eni izmed tamkajšnjih diskotek. Še zdaj nisem pozabil, kako smo v kombiju že med vožnjo mimo Jesenic z ekipo pojedli vso potico, ki mi jo je mama pripravila za s seboj..."

Maja Sodja, voditeljica popoldanske in večerne oddaje 24 ur

"Pomlad preživljam z nasmehom na obrazu in v upanju, da bo kmalu še topleje. Tudi kakšna dežna kaplja nam ne bi škodila, napovedi o suši so skrb zbujajoče. Velikonočni prazniki so pri nas eni od tistih dni v letu, ko se družina zbere na enem mestu, poklepeta in ob tem še kaj dobrega poje. Tudi letos jih bom preživela doma, na mizi bodo pirhi in potica, pa še kakšen kos šunke in seveda hren. Z velikonočnimi dobrotami se rada pregrešim, mamini potici se pač ne da upreti... Kateri velikonočni prazniki so mi do sedaj najbolj ostali zapisani v srcu in zakaj? Vsi so bili po svoje posebni. Pomembno je predvsem, da se na enem mestu zberemo tisti, ki se imamo radi."

Gorazd Dominko, novinar in voditelj na RTV Slovenija

"Pomlad je zame čas za slovo od (pre)dolgih tesnobnih noči in naznanja ne samo poletje, polno dogodivščin, pač pa tudi izbor za pesem Evrovizije, ki ga profesionalno spremljam že petnajst let. Sprehodi ob Ljubljanici odkrivajo telesa, opominjajo na joie de vivre in rišejo nasmeške na obrazu. In kaj je lepšega kot pogled na domačo cvetočo magnolijo? Velikonočni prazniki? Opomin, da je ponovno na sporedu generalka, kup opravil v kuhinji in zaradi hrena vroča glava. Zagotovo pa čas, ko se zbere vsa družina ob dobrotah izpod maminih rok, ki ji prazniki pomenijo veliko več. In ob družbenopolitični situaciji spoznanje, da je za Jezusovo trpljenje na križu vsak dan mar manj ljudem… Potice ne znam peči, redko mi uspe celo pravilno skuhati jajca, zato se raje spopadam z domačo kulturno dediščino barvanja jajc, v kateri ni prostora za cenene nalepke in umetna barvila. Ker nisem velik ljubitelj mesovja, mi velikonočna kulinarika ni povsem pisana na kožo. Morda le kos gorenjske prate, tradicionalne praznične jedi iz prekajene vratovine, beli kruh in jajca v svinjski mrežici, ki jo je bilo na moje pregovarjanje treba nadomestiti z umetno!"