Najlepše pokrajine najdemo v Moldoviji, Transilvaniji in Bukovini na meji z Ukrajino. Bukovina me je med brezobličnimi naselji popolnoma prevzela, saj se zdi, da se je tam čas ustavil pred stoletjem. Na prelazu Draguseni se odpre vsa lepota te pokrajine z ohranjeno tradicionalno arhitekturo, gozdovi, pašniki s kravami, ovcami in konji. Kot nekakšni čuvarji dežele so povsod prisotni pastirji z velikimi psi, ki spominjajo na šarplanince. To so romunski ovčarji, ki čuvajo drobnico pred medvedi in volkovi. Neokrnjena narava, obdana s košatimi gozdovi, v katerih živi na stotine medvedov in volkov, in pašniki, med katerimi se vijejo bistre reke, ter majhnimi kmečkimi zaselki, jemlje dih. Preprosta in iskrena gostoljubnost domačinov je prisotna na vsakem koraku. Hišice zaznamuje enostavna arhitektura, v katerih ženske roke skrbno izdelujejo tapiserije in preproge z značilnim cvetnimi motivi, ki so dali navdih za kreacije oblačil svetovno znanim oblikovalcem. Ljudi tam povezujeta glasba in folklora, ki jo najdemo na vsakem koraku. Na splošno so Romuni zelo gostoljuben narod, ki radi gostom ponudijo lokalne dobrote in zaplešejo tipične plese v pisanih nošah. Človek si kar zaželi, da bi se za nekaj časa preselil v to romantično in čudovito deželico daleč od oči, vendar blizu srca. Zdi se, da tam ni stresa, življenje poteka počasi, na starodaven način. Avtomobilov tam skoraj ni, glavno prevozno sredstvo so konjske vprege. Turizem se le počasi razvija, vendar problem predstavlja slaba infrastruktura s cestami na čelu, pa tudi stranišča so skoraj povsod zelo zanemarjena.

Ob cesti je videti tradicionalne, z ornamenti okrašene hiše, nekatere so živo pobarvane. Kot kaže, Ceausescujeva rušilna roka teh krajev ni dosegla. Na novo gradijo cerkve, ki so padle pod diktatorjevim režimom, vendar ohranjajo prvotno podobo. Nekaterim so celo pozlatili kupole z denarjem zdomcev. Romuni so med najbolj vernimi narodi v Evropi, zato dajejo denar za obnovo cerkva, namesto da bi obnavljali tovarne.

Unescova dediščina

V Bukovini je kar sedem samostanov, ki so ohranjeni kot kulturna dediščina, zapisana na seznamu svetovne dediščine Unesca. Imajo značilno poslikano zunanjost, kjer prevladuje posebna modra barva. Največ jih je zgradil slavni moldovski car Štefan Veliki v 15. stoletju. Ta vladar je bil strah in trepet Turkov, ki nikoli niso okupirali današnjega ozemlja Romunije. Štefan Veliki je od petinštiridesetih bitk z njimi izgubil samo dve. V spomin na zmage je gradil cerkve, od katerih je najimenitnejša ob samostanu Voronet, kamor prihajajo množice turistov. Cerkev samostana je najbrž najslavnejša cerkev Romunije. Zunanjost je poslikana z zelo ohranjenimi freskami, ki kljubujejo soncu in vremenu že več stoletij. Freska poslednje sodbe velja za eno najlepših stenskih slikarij Bukovine, zato cerkvico radi imenujejo kar Sikstinska kapela vzhodne Evrope. Postavljena je bila leta 1488 v treh mesecih, okrašena pa petdeset let kasneje s freskami, ki so tako enkratne, da jo imajo za orientalsko Sikstinsko kapelo.

Romunijo se splača vsaj enkrat obiskati; čeprav turizem še ni na visoki ravni, pa ima ta dežela ogromno naravnih in kulturnih lepot, ki jih je vredno doživeti.