Kaj drugega pa sploh lahko še pričakujemo po tako dolgem obdobju brez večjih padavin in silni toploti, ki smo ji priče že skoraj poldrugi mesec, natančneje vse od konca sibirskega mraza v prvi polovici februarja? Nenavadno toplo in suho vreme nas je minuli konec tedna uspavalo do te mere, da je marsikdo kar pozabil na spomladanski premik urnih kazalcev.

To se je očitno zgodilo tudi urednikom časopisa, v katerem prebirate tole vremensko paberkovanje, saj smo v sobotni številki zaman iskali tovrstno opozorilo, s katerim nam po navadi "zagrozijo" na prvi ali zadnji strani. In tako smo že našli prvo referendumsko "žrtev"…

189 držav članic in precej manj milimetrov padavin

Še več, zgodilo se je tudi avtorju teh vrstic, ki "natolcuje" vremenske no vice in zanimivosti že več kot desetletje, natančneje vse od januarja 2002. Tudi njega je namreč na novi čas opozorila ena od domačih elektronskih naprav, ki samodejno preklopijo na poletni čas. Dan prej, torej 23. marca, pa smo zaznamovali tudi svetovni dan meteorologije, letošnji je bil v znamenju teme "Vreme, podnebje in voda za boljšo prihodnost". Spomnimo, Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je vodilna organizacija za mednarodno sodelovanje na področju spremljanja in preučevanja vremena in podnebja ter hidrologije in ima danes že 189 držav članic. A vrnimo se k aktualnim podatkom - vsi veljajo za Ljubljano - o najbolj sušnih mesecih na začetku nekaterih let v zadnjem stoletju in pol. V letu 1997 je padlo marca 24, aprila pa 64 milimetrov padavin. Februar tistega leta je bil suh, januar pa nadpovprečno namočen. Leta 1991 je bilo marca 58 in aprila 41 milimetrov padavin. Predhodna zima je bila sicer precej suha, a je bila zato jesen precej mokra. Huda suša od novembra 1988 do januarja 1989, na primer, se je postopoma končala s 57 milimetri padavin v februarju, 95 v marcu in kar 168 milimetri v aprilu. Marca 1973 je bil milimeter, aprila pa kar 136 milimetrov padavin. Februarja 1968 je bilo še 208 milimetrov padavin, marca in aprila pa zgolj 15 in 55 milimetrov.

Iz meteorološkega arhiva in starih časopisov

Da boste lažje primerjali, v Ljubljani je letošnji januar navrgel 28, februar 23 in marec, do sedaj, le borih 22 milimetrov, v treh mesecih skupno torej le nekaj več kot 73 milimetrov. Zelo suho pa je bilo tudi od februarja do aprila 1949 z mesečnimi količinami 3, 9 in 26 milimetrov. Sledil je moker maj s 149 milimetri, a nato suho poletje in jesen.

Podobno suho je bilo od februarja do aprila 1939 - 25, 38 in 24 milimetrov. Marca 1929 je bilo 12, aprila pa že 131 milimetrov padavin. Še bolj nenavadno je bilo obdobje od marca do aprila 1907 s 4 in 196 milimetri. Še bolj davnega leta 1893 je aprila in marca skupno padlo le 32 milimetrov padavin, kar je najmanjša vsota v teh dveh mesecih od leta 1853.

Največja vsota pa je bila leta 1937, 457 milimetrov. Aprila je bilo doslej največ 290 milimetrov (1873), najmanj pa 6 milimetrov (1865 in 2007). Pri teh, še nekoliko starejših podatkih gre za homogenizirane podatke, ki so jih pripravili sodelavci ARSO v okviru projekta HISTALP. Vse več tovrstnih zanimivosti in predvsem z njimi povezane dogodke lahko najdete v Digitalni knjižnici Slovenije, kjer lahko listate tudi po starih časopisih. Eno takih, povezanih s snegom, vam tokrat za pokušnjo ponujamo tudi mi.