"Glede na današnje potrošniške navade, ko želijo ljudje vse na enem mestu, so multipleksi gotovo precej aktualni. Mestne kinodvorane so bolj vzporedna ponudba, ki omogoča ogled filma zunaj zabaviščnih centrov," so povedali v družbi Ljubljanski kinematografi, lastniku Koloseja. Razlog za zaprtje večine mestih kinodvoran so predvsem denacionalizacijski postopki.

Propadajoča Triglav in Mojca

Ena prvih ljubljanskih kinodvoran, kodeljevski Kino Triglav, je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena Salezijanskemu domu Kodeljevo. "Delovanje tega kina so omogočili Don Boskovi salezijanci, nato je bila stavba nacionalizirana. Od Ljubljanskih kinematografov smo jo dobili nazaj leta 2010 v zelo slabem, skoraj razpadajočem stanju," je povedal Franc Maršič, ravnatelj salezijanskega doma, kjer želijo, da bi v prihodnosti prostor lahko služil otrokom in mladini.

V denacionalizaciji je prav tako nekdaj otroški kino Mojca v Spodnji Šiški, ki je prav tako v zelo slabem stanju. Streha razpada, okolica je zaraščena in polna smeti. Kino Kompas na Miklošičevi ulici, ena najmanjših kinodvoran v mestu, so Ljubljanski kinematografi prodali zasebniku. V prostorih kina Union, ki je do leta 2001 deloval v istoimenskem hotelu, je zdaj večnamenska dvorana.

Bežigrajski kino je od leta 2008 v lasti podjetja KD Group. "Prostori so prazni, oglašujemo jih za oddajo ali prodajo. Če zanimanja za to ne bo, jih bomo preuredili v predavalnice. Če bi kdo želel kino znova zagnati, smo jih pripravljeni oddati tudi v ta namen," je dejal Gregor Sluga iz omenjenega podjetja. V prostorih Kinokluba Vič, ki so v lasti podjetja KD Kvart, pa je že nekaj časa deluje diskoteka. "Ne moremo trditi, da je v teh prostorih kinematografska dejavnost za vedno zamrla, vendar o namembnosti odloča najemnik, ne mi," so pojasnili v podjetju.

Dobro se je zgodba iztekla za prostore kina Šiška, kjer zelo uspešno deluje Center urbanih umetnosti. V obnovljeni dvorani so koncerti, center živi, a filmov redno v Šiški najbrž ne bodo več predvajali.

Publike je za nov kino dovolj

Lastnik Kina Komuna je podjetje Lent Invest, za program pa skrbijo Ljubljanski kinematografi. "Poskušamo slediti željam obiskovalcev, zato vrtimo tako filme neodvisne kot tudi najnovejše hollywoodske produkcije," so nam povedali.

Kinodvor na Kolodvorski ulici, nekdaj pod imenom Sloga, znan po predvajanju pornografskih filmov, je v lasti ljubljanske občine. "Od leta 2008, ko je občina Kinodvor ponovno zagnala, obisk vsako leto narašča. Lani smo imeli nekaj manj kot 100.000 gledalcev, kar je skoraj za četrtino več kot leto poprej. Zato smo tudi prepričani, da je v mestu za kakovostno filmsko produkcijo publike dovolj. Na žalost pa se te, razen redkih izjem, ne da videti drugje kot pri nas," je povedala Nina Peče, direktorica Javnega zavoda Kinodvor.

"Ljubljana kot glavno mesto države je z mestnimi kinematografi podhranjena. Kina, ki bi bil posvečen zgolj otrokom in mladostnikom, ni. Prav tako bi ob večjem številu dvoran lahko v Kinodvoru posamezne filme predvajali dlje časa, a zaradi programske raznolikosti in velikega števila premier, to ni mogoče," je še razložila Pečetova.

Vendar pa kini, ki predvajajo alternativno filmsko produkcijo z omejenim komercialnim potencialom, na trgu brez subvencij občine ali države težko preživijo. Zato je gotovo vzpodbudna novica, da na ljubljanski občini že razmišljajo o gradnji novega mestnega minipleksa s petimi dvoranami, da bi razširili dejavnost, ki jo zdaj na lokalni ravni opravlja le Kinodvor.