»Če bi vlada uresničila predlagano in bi, med drugim, za 15 odstotkov znižala plače šolskim delavcem, ob tem pa povečala število učencev v razredu, povišala obseg učne obveznosti in število ur neposrednega dela z otroki v vrtcu ter tako dodatno obremenila vzgojiteljice in učitelje, bi ustvarila pogoje za razmah zasebnega šolstva. Elita bi tako lahko poskrbela za svoje otroke,« je do vladnih ukrepov nastrojen Štrukelj, ki je prepričan, da ni naključje, da niti eden od predlaganih varčevalnih ukrepov neposredno ne zadeva zasebnih šol.

Ukrepi skladni s priporočili OECD

Ukrepi za nižanje stroškov v javnem šolstvu – tako tisti, ki zadevajo samo organizacijo, kot tisti, s katerimi naj bi izvedli racionalizacijo – so zares številni in v veliki meri skladni s priporočili OECD, ki so šolsko srenjo razburili ob lanski predstavitvi poročila te organizacije za Slovenijo. Med več kot 30 predlogi, ki zadevajo vzgojo in izobraževanje, bo največ pozornosti šolske javnosti zagotovo namenjene zaostrovanju normativov in standardov ter delovnih obremenitev strokovnih delavcev.

V razredih naj bi po novem sedelo več učencev, in sicer 30 namesto dosedanjih 28. Spremenjeni normativ naj bi uveljavili postopoma: letos septembra v prvem in šestem razredu devetletke. Skrčili naj bi tudi število svetovalnih delavcev in knjižničarjev. Z obema ukrepoma naj bi letos privarčevali dobra dva milijona evrov, prihodnje leto pa skoraj 10 milijonov evrov. Za izvajanje interesnih dejavnosti učitelji ne bodo več dodatno plačani, za eno uro se bo vsem strokovnim delavcem, tako v osnovnih kot v srednjih šolah, povečala učna obveznost, jutranje varstvo bo sodilo med delovno obveznost učiteljev, vse to pa lahko privede do odpuščanja, opozarja Štrukelj. Podaljšano bivanje se bo v devetletki izvajalo le do 15.30, nato bo poskrbljeno le za varstvo. Učiteljev, ki bodo delali v podaljšanem bivanju, bo prav tako potrebnih manj, saj se bo normativna ura podaljšala s 50 na 60 minut.

Zmanjšalo se bo število komisij, ki jih predvideva zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, in skrčili stroški za sodelovanje učiteljev v maturitetnih in sorodnih komisijah. Poslabšali se bodo tudi normativi in standardi v vrtcih. Doslej je bilo lahko v heterogenih oddelkih (po starosti otrok) od 14 do 19 otrok, zdaj jih bo moralo biti 22, tako kot v neheterogenih skupinah. Vzgojiteljice bodo morale z otroki neposredno delati 32,5 ure (doslej 30 ur), manj časa pa bosta z otroki sočasno delali vzgojiteljica in pomočnica. Pričakovati je, da bo v prihodnje službo iskalo še več šolanih vzgojiteljic. Ugodnosti pri plačilu vrtca za sestre in brate ne bo več: za vse bo cena vrtca enaka.

Janševi premiki pri šolski malici: od popolne brezplačnosti do omejene subvencije

Mnoge starše bo zagotovo prizadela racionalizacija na področju subvencioniranja šolske malice. Subvencija, ki jo predvideva zakon o splošni prehrani, bo po novem namenjena le socialno šibkim učencem, dijakom in študentom. S tem ukrepom naj bi letos privarčevali 4,7 milijona, prihodnje leto pa 19 milijonov evrov. Tu je treba dodati, da je brezplačno malico za vse učence in dijake uvedel minister Milan Zver oziroma Janševa vlada tik pred volitvami leta 2008. Minister Igor Lukšič je subvencije zmanjšal takoj po nastopu mandata; malica je ostala brezplačna le za socialno najšibkejše učence in dijake. Branislav Štrukelj temu varčevalnemu ukrepu ne nasprotuje, prav tako ne subvencioniranju mesečnih vozovnic za študente glede na premoženjski status. »Leta 2008 sem opozarjal, da razmetavamo javni denar, če subvencioniramo šolsko prehrano vsem učencem in dijakom, tako tistim, ki težko zmorejo ta strošek, kot tistim, ki ga brez težav. A tedanja šolska oblast tem opozorilom ni bila pripravljena prisluhniti,« se spominja glavni tajnik SVIZ.

Priporočila OECD Janševa vlada udejanja tudi, kar zadeva združevanje manjših šol. V podružnične šole naj bi se tako preoblikovalo 13 manjših šol, s čimer naj bi privarčevali 700.000 evrov letos in 2,8 milijona prihodnje leto. V večjih krajih naj bi po novem uvedli enotni šolski okoliš. Štrukelj domneva, da se je vlada za to spremembo odločila, da bi tako olajšala ustanavljanje zasebnih šol. Zakon namreč prepoveduje ustanovitev zasebne šole v okolišu, kjer je premalo otrok in je zato ogrožena javna šola.

Kdo bo šolski oblasti nastavljal ogledalo

Stroške naj bi zmanjšali tudi z združitvijo Zavoda RS za šolstvo, Centra za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije, Zavoda Planica, Muzeja športa, Slovenskega šolskega muzeja in Pedagoškega inštituta (PI). Slednji bo zaradi te nenavadne in po mnenju vodstva inštituta skrajno problematične ideje že danes ministra Turka zaprosil za sestanek. V pismu, ki so ga podpisali direktorica PI Mojca Štravs, predsednica UO Majda Širok in predsednik znanstvenega sveta inštituta Igor Ž. Žagar, poudarjajo, da ta rešitev ne more prinesti učinkov finančne racionalizacije, imela pa bo negativne učinke na kakovost sistema vzgoje in izobraževanja. PI je namreč doslej deloval kot samostojna, neodvisna raziskovalna ustanova, ki je med drugim izvajala mednarodne raziskave znanja, zelo pomembne pri oblikovanju šolskih politik. Z združitvijo bi bila po mnenju vodstva neodvisnost inštituta ogrožena, kar pomeni, da ogledalo morda ne bo več ravno... Sicer pa vlada z načrtovanimi ukrepi kljub zagotovilom, da bo znanost visoko cenjena, zmanjšuje tudi sredstva za razpise za raziskovalne projekte in denar za študijsko dejavnost.

Glavni tajnik SVIZ poudarja, da na zniževanje plač, normativov in standardov šolniki ne bodo pristali. Kot pravi, so ti ukrepi ne le škodljivi, temveč tudi nepravični, saj je javni sektor, šolniki med njimi, v zadnjih treh letih z zamrznitvijo plač in drugimi ukrepi privarčeval skoraj dve milijardi sredstev. Pogovarjali bi se lahko le o odpravninah, jubilejnih nagradah, regresih... Po Štrukljevem mnenju bi vlada rada pozornost ljudi, ki bodo z ukrepi ob dosedanjo kakovost šolstva in zdravstva, preusmerila na javne uslužbence. Več kot simptomatično je po njegovem tudi dejstvo, da med več kot sto ukrepi niti eden ne leti na najbogatejše. Obdavčitev luksuza in uvedba petega dohodninskega razreda s 50-odstotno davčno odmero, pravi, sta izginila iz koalicijske pogodbe. Razlogi, zakaj ta dva ukrepa nista smiselna, pa so po Štrukljevem mnenju cinični.