V italijanskem Scarlinu vam je uspel odličen uspeh, ste se takšnega rezultata nadejali?

Kolajne nisem pričakoval, a sem vedel, da treniramo dobro. EP smo vzeli za test in že na začetku smo videli, da nam gre dobro. Regato sem že takoj začel z zmago, na koncu pa sem pritisnil do konca in z velikim veseljem osvojil to drugo mesto.

Izpeljali so komaj dobro polovico regat, vas je to psihično utrudilo?

Čakanje je vedno izredno naporno, saj pomeni, da si v majhni barki na morju od desetih zjutraj pa do šestih, sedmih zvečer. Nimaš se kam dati. Veliko raje vidim, da gremo na morje, odjadramo regato, dve, kot pa da se cel dan guncaš. Vsi jadralci smo bili zaradi tega izredno izmučeni.

Nastopa na olimpijskih igrah še nimate zagotovljenega. Zanj se boste potegovali z Gašperjem Vinčecem, ki je trenutno v boljšem položaju.

Kvalifikacije mi niso bile pisane na kožo, saj so se začele že pred več kot letom dni, ko sem bil sam še v razvoju. Zaradi tega sem izgubil veliko število točk, medtem ko je Gašper v razredu finn že več kot 12 let in je med tistimi, ki ima največ izkušenj. Z njim se nisem nikoli primerjal, čeprav mnogi gledajo predvsem najin dvoboj. Zanima me predvsem, koliko sem oddaljen od slovitega britanskega jadralca Bena Ainslieja. Delal sem dobro, in če bom šel v London, bom šel z namenom, da osvojim kolajno.

Je zdaj čutiti kaj več rivalstva med vama?

Rival ni samo on, temveč vsi preostali na morju. Na regati nas je bilo 80 in ne borim se le proti enemu, temveč proti vsem. V nasprotnem primeru nisi dober. Na vodi je prav vsak moj tekmec. Če bom šel na igre, se bom poskušal maksimalno potruditi. Če mi to ne bo uspelo, pomeni, da nisem dovolj dobro pripravljen in nisem sposoben osvojiti olimpijske kolajne, in bo poskušal Gašper.

Finančna kriza ni zaobšla niti športa, kako je pri vas?

Imam izjemno srečo, da mi sponzorji, ki jih imam in s katerimi sodelujem že vrsto let, stojijo ob strani. Vame verjamejo, zato za zdaj z njimi nimam težav. Vsak bi si seveda želel več, a sem vajen skromno živeti, zato sem zelo zadovoljen.

Če s sponzorji nimate težav, kako je z jadralno zvezo?

Z njimi imam kup težav. Problem tiči predvsem v tem, da se ne uspemo skupaj usesti in spregovoriti o načrtih, programih in problemih, ki jih imam kot jadralec. Očitno jih to enostavno ne zanima. Olimpijske igre so tukaj, za svoj program pa sem pravkar prejel akontacijo tisoč evrov, kar pa je tudi vse. Za naprej ne vem, kako bo, so mi pa za nazaj dolžni ogromno. Pravijo, da nimajo denarja, kar jih razumem. Veliko raje bi videl, če bi mi takoj rekli, da denarja ni, kot pa, da mi stalno nekaj obljubljajo. S trenerjem nato naredim program, na koncu pa ne dobim nič. To je grozno. Okoli sebe imam ljudi, ki jih moram plačati. Nikoli niso želeli ničesar podpisati. Tako prihaja do tega, da mi ene regate plačajo, spet druge ne. Vse skupaj je prosto po Prešernu. Na zvezi ni nobenega finančnega poročila in nihče ne ve, kje je denar in kam je šel. Vse je absolutno netransparentno. Je mučno.

Koliko denarja so vam torej obljubili?

Samo lani 60, 65.000 evrov. To so številke, za katere ne vem, od kod jih vzamejo. Da ne omenim, da od 21. avgusta lani nisem za priprave dobil niti evra. Denar mi posoja klub, nekaj prispevajo starši. Ni lahko. Sam lahko spim tudi na tleh, ni problema, toda plačati moram tudi trenerje. Imam veliko srečo, da ljudje okoli mene verjamejo vame, kar je edini razlog, da ostajajo z menoj.