Kako preživljate dneve po sanjski sezoni?

Glede na to, kako se je odvijal drugi del sezone ter konec s tekmo v Oslu in finalom v Planici, mi ne bi bilo težko, če bi sezona trajala še kakšen teden. Ko je Robi Kranjec naredil zadnji polet, je bilo zame dejansko konec sezone in že razmišljam o prihodnosti. Vsi potrebujemo počitek, trenerji moramo uskladiti programe za predolimpijsko sezono. Poudarek je na tem, da izboljšamo tisto, kar je bilo v letošnji slabo.

Bojda se za vaše selektorske usluge zanimajo Finci?

Prvič slišim.

Ste že podaljšali pogodbo s SZS?

Ne, ker po Planici še nisem bil na SZS, grem pa v Podutik po temle pogovoru. Pogodba je bila takšna, če je prva sezona uspešna, se mi avtomatično podaljša še za dve leti do konca olimpijske sezone 2014.

Glede na sijajne uspehe ni razloga, da je ne bi podaljšali.

Tako mislim tudi jaz, a se bomo še pogovarjali in pogajali. Ker smo v letošnji zimi naredili zelo velike stvari, bom postavil nekatere pogoje.

Le pogled namesto besed

Ob vsakem uspehu posebej poudarite tudi prispevek vaših sodelavcev, zlasti trenerjev Janija Grilca in Nejca Franka, s katerima imate naloge zelo dobro razdeljene.

Med seboj se poznamo že tako dolgo, da nam ni treba razmišljati drug o drugem, ampak se le pogledamo in so stvari jasne. Najpomembneje je, da smo vsi imeli enako filozofijo skakanja in pogled na tisto, kar želimo narediti. V proces vadbe je vključen še atletski trener Matjaž Polak. Fizioterapevt Tomaž Šušteršič je bil z nami na pripravah in tekmah. Če na začetku ne bi tako zastavili dela, tudi ne bi bilo uspehov.

Zaradi vašega poznega imenovanja ste s treningi začeli s skoraj enomesečno zamudo.

Prednost je bila v tem, da mi ni bilo treba spoznavati ekipe, ker sem jo že poznal. Fantje so začeli že zgodaj delati po klubih s svojimi trenerji. Kaj so naredili, se je videlo skozi sezono. Eni so prej ujeli formo, nekateri malo kasneje. S klubskimi trenerji sem bil v stiku od konca aprila.

Robi Kranjec pravi, da ste dejansko pravi selektor, ki zna povezati ljudi.

Vsak si to razlaga po svoje. Ker gre za ekipo, mora pač biti nekdo, ki jo vodi. Najpomembneje je, da se natančno ve, kaj kdo dela. Na začetku je imel pomembno vlogo atletski trener Polak. Ko smo šli v specialno pripravo, smo natančno vedeli, kaj tam iščemo, zato nismo izgubljali časa in energije z nepomembnimi stvarmi ali raznimi testiranji. Že 20 let vseskozi nekaj testiramo, a še zdaj točno ne vem, kaj imamo od tega. Zame je pomembnejša praksa, veliko stvari črpam iz sezone 2010/2011 v celinskem pokalu. Metodo, s katero smo osvojili 32 stopničk in zbrali največ točk med vsemi reprezentancami, sem le prenesel v reprezentanco A in stvar deluje. Svetovni pokal ni noben bavbav, čeprav je bil za nekatere znanstvena fantastika. Naredil sem tisto, kar sem načrtoval.

Za strokovni svet pripravljate analizo. Katero je najpomembnejše spoznanje?

Lahko smo enakovredni velesilam. Krog favoritov je širok in se bo povečeval iz leta v leto, zato ne bo več zmagovala samo Avstrija. Če malo popustiš, nisi več vrhu.

Avstrija je osvojila le pokal narodov, veliki kristalni globus Norvežan Bardal, malega za polete Kranjec, ki je še svetovni prvak v poletih. Ali je Avstrija popustila?

Verjetno, mi pa smo naredili korak naprej v razvoju.

Ker Avstrija ni serijsko zmagovala, je bil njen selektor Alexander Pointner vse bolj živčen.

Z vsemi se pogovarjam, a moja posebnost je, da se z drugimi reprezentancami ne obremenjujem, niti me ne zanima, kaj počnejo, ker imam s svojo ekipo dovolj dela.

Skozi celo sezono ste imeli visoke cilje. Ko se je na poletih v Oberstdorfu poškodoval Prevc, niste tarnali, ampak ste napovedali boj do konca tudi na ekipnih tekmah.

Po karakterju nisem tip človeka, ki bi jokal, ampak sem temperamenten. Vedno skušam na najboljši način rešiti problem in nam se je v Vikersundu izšlo tudi s kolajno na ekipni tekmi.

V letošnji sezoni so vsi slovenski reprezentanti napredovali. Katere so bile največje spremembe v načinu treninga?

Ker fantje znajo skakati v vzgonskem vetru, smo se odločili, da bomo veliko trenirali pozno popoldne v Kranju, ko piha v hrbet, ker tega niso obvladali najbolje. Na začetku mandata sem pripravil načrt dela, da vsem dvignemo eksplozivno moč in izboljšamo tehniko. Po domače povedano, moraš biti fizično močan kot žival, mišice pa napete kot struna, da špricneš.

Kranjec je pred začetkom sezone spremenil položaj v počepu.

Da. Robijev problem je bil, da se je, kot pravimo v žargonu, vozil za koleni. Tudi v Planici je na zadnji tekmi naredil takšno napako, a je bil še vedno tretji. Zdaj tudi ob napaki poleti 200 metrov in ne pristane pri 170 kot nekoč, kar je posledica specialne atletske vadbe s Polakom.

Ko ste v Planici Kranjcu ukazali, da je njegova edina naloga zmaga, ni vedel, ali se šalite ali mislite resno.

To lahko narediš le, če je pripravljenost na zelo visoki ravni. Le tedaj tekmovalcu lahko rečeš, da je njegova edina naloga na tekmi zmaga. Druge možnosti ni bilo, to sem mu moral reči, ker sem mu že dva tedna vseskozi vbijal v glavo, da naj v Planici zmaga in odpelje mali kristalni globus.

Prevc bo napadel zmago na novoletni turneji in veliki kristalni globus

Peter Prevc je v letošnji sezoni končno naredil pričakovan preboj med najboljšo deseterico.

Ko je konec aprila začel treninge, si je pri košarki zvil gleženj, kar je pomenilo mesec dni premora, imel je maturo, lovil kvoto v celinskem pokalu z mojo pripombo, da prav tja spada, s čimer sem ga motiviral. Za Petra ni bilo dvoma, da ima potencial, a ko sem ga jaz dobil v roke, je bil zanemarjen. Moral je izboljšati marsikatero stvar, predvsem pa eksplozivnost in tehniko. Je psihično zelo trden tekmovalec, veliko smo delali z njim, a ni preskoka na hitro z danes na jutri. Njegov način skakanja je takšen, da je močan v razmerah z vetrom v hrbet, proti koncu poletja je že naredil skoke, da sem le pogledal.

Ali je Prevc glede na talent skakalec, ki lahko kandidira za osvojitev velikega kristalnega globusa?

Da. To imamo v načrtu. Po padcu v Oberstdorfu, ko smo bili skupaj v bolnišnici in med vožnjo domov, sem mu rekel: Peter, ti v naslednjih letih spadaš na vrh. To je zdaj le začetek, moraš se pozdraviti in delali bomo naprej. Tale poškodba ni nič hudega, naslednje leto gremo na veliki kristalni globus in novoletno turnejo. Včasih se malo šalim, a v tem je tudi veliko resnice. V sebi ima vse potenciale za osvajanje največjih lovorik.

Tudi Jurij Tepeš je napredoval, čeprav skoraj mesec ni osvojil točk svetovnega pokala, a bil trden člen na ekipnih tekmah.

Zelo zanimiv tekmovalec in močan v številnih elementih, obenem bi rad malo prehiteval nekatere stvari. Malo je vihrav, a tudi takšni morajo biti v ekipi. Vsak je posebnež, po karakterjih so tako različni, da moraš z vsakim delati drugače.

Glede na izhodišče je največje odkritje Jure Šinkovec.

Za njim je težka pot, malo tudi po svoji krivdi, a tudi po krivdi drugih. Tudi Jure Radelj je bil zraven, da je sploh šel iz kluba Ilirija, a se je našel s pravimi ljudmi v novem klubu Ihan, kjer so zelo dobro zastavili delo z navezo Simon Podreberšek-Jure Šinkovec. Ima talent, bil je motiviran, a je moral dozoreti, potreboval je brco v zadnjico, da je začel skakati.

Jernej Damjan je bil boljši kot sezono prej, a iztržil manj glede na potencial.

Ni naredil vsega, kar je sposoben, vendar je bil odličen ekipni igralec, kar je potrdil s prispevkom k moštveni bronasti kolajni na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu. Ker ima v načrtu skoke do Sočija, se bova v naslednjih dneh pogovorila, da začneva odpravljati pomanjkljivosti.

Razvoj Dejana Judeža je deloma ustavil padec decembra na tekmi v Harrachovu.

Padec je hitro prebolel, saj je skočil že v naslednji seriji. Imamo veliko takih skakalcev, kot je Dejan. To so Hvala, Dežman, Naglič, Hrgota, Mandal... Vsi so sposobni za velike stvari, a bodo potrebovali čas, da dozorijo. Tudi Hvala se je pred letošnjimi uspehi izgubil za dve sezoni. Sam je priznal, da je malo manj delal, bilo je nekaj mladosti. Za uspešno nastopanje je treba imeti štiri močne tekmovalce, petega, ki se pridruži ekipi, ostali pa prihajajo in sezono lepo izpelješ. Če imaš štiri močne skakalce, je lepo delati, če jih imaš šest, a le enega, ki funkcionira v vrhu, pa boli glava.

Kaj ste počeli drugače od svojega predhodnika Matjaža Zupana, ki ga zelo dobro poznate, saj ste bili njegov pomočnik od leta 2000 do 2006?

Smo leta 2012, tudi skoki so šli naprej, ljudje se spreminjajo. Sodelovanje z Zupanom je bilo čudovito obdobje, v katerem se sploh nismo obremenjevali z rezultati. Uživali smo v delu, morda se je Matjaž malo spremenil, odkar se je vrnil s Češke.

Ko ste začeli v letošnji sezoni nizati uspehe, so se pojavile pripombe nevoščljivcev, da žanjete sadove dela, ki sta ga zastavila Franci Petek in Matjaž Zupan.

Lahko obrnem trditev. Tudi jaz sem bil kot pomočnik zraven pri vseh kolajnah Zupana kot selektorja. Zelo jima lahko kontriram. Dobro vem, kaj sem delal za uspeh, oni pa ne vedo, kaj sem delal jaz. Nihče mi ne bo očital, da žanjem sadove dela predhodnikov, še najmanj pa Zupan in Petek.

Zakaj?

Ker sva z Matjažem Zupanom skupaj delala zelo dolgo časa, zato ga dobro poznam. Petek je imel drugačno filozofijo, a z njo ne bom polemiziral. Po tem, kar nekateri zdaj govorijo v Sloveniji, bi bilo enako, kot če bi zdaj Mika Kojonkoski kot dolgoletni selektor Norveške govoril, da je zaslužen za letošnje uspehe norveške reprezentance pod vodstvom Alexandra Stöcklija, ki se veseli velikega globusa po 18 letih.

Znani ste po tem, da ste praktik s kratko in jedrnato komunikacijo. Vaše vodilo je, da je osnova na treningu, tekma pa za uživanje.

Vsak trener mora najprej odlično poznati teorijo, ne nazadnje sem po izobrazbi profesor športne vzgoje. 20 let sem skakal, 13 let sem trener, če sešteješ pluse in minuse, prideš do spoznanja, kaj je pomembno, da izluščiš prave stvari. Nisem bil raziskovalec, ki bi odkrival toplo in hladno vodo. Skoki utegnejo biti zelo preprosta stvar, le na prave gumbe je treba pritiskati.

Avstrijci najboljši, ker so bolje pripravljeni od nas

Ker ste bili nekdanji skakalec, ki je letel tudi do rekorda čez rdečo črto, točno veste, kaj je treba v določenem trenutku povedati skakalcu.

Včasih je dovolj en stavek Kranjcu. Če ga le pogledam, mu mora biti jasno, kaj mora narediti. V Planici sem mu rekel, da ne sme biti sanjač čez hrbtišče. Robi je takoj razumel, le jaz mu lahko to povem s takšnim besednjakom.

Z letošnjimi uspehi ste letvico postavili visoko. Kaj boste naredili, da jih boste vsaj ponovili?

Moj edini cilj je biti najboljši na svetu. 20. in 30. mesta me ne zanimajo, za kaj takšnega naj najdejo drugega trenerja. Hočem biti v položaju, da plezamo proti vrhu. Še vedno trdim, da so Avstrijci najboljši, ker so bolje pripravljeni od nas. Potrebujemo daljše obdobje, da pridemo na njihov nivo, težko govorim, v kolikšnem času. Pri skokih je tako, da delaš pet, šest mesecev, pa se nič ne pozna, nato pa pride do preskoka.

Ali imate dovolj dobre pogoje za delo?

Letos ni bilo težav glede opreme in treningov. Upam, da bo tako še naprej. Če bomo imeli dovolj denarja na razpolago, bomo napredovali. Glede opreme smo konkurenčni. Največ rezerv imamo v motoriki in tehniki.