Toda leto dni kasneje končnega poročila o vzrokih pomorov čebel v Pomurju še vedno ni, posledično tudi ne krivca zanje. Židanov naslednik Franc Bogovič zato poudarja: "Čim prej želim dobiti dokončno in jasno poročilo, kaj se je zgodilo lani. Želim natančen odgovor, saj na vrata trkajo tisti, ki se pripravljajo na setev koruze in ne vedo, kaj sejati."

Kmetje, zlasti prašičerejci, ki si sami pridelujejo krmo, namreč kmetijskega ministra pozivajo, naj prekliče prepoved uporabe sistemskih pesticidov za obdelavo semen koruze, s katerimi zatirajo koruznega hrošča, saj po njihovem ni dokazov, da so zakrivili lanske pomore čebel. Vendar prepoved še velja in je zaradi varstva čebel malo verjetno, da bi jo še kdaj preklicali.

Čebelarska zveza Slovenije bo ta teden v Murski Soboti pripravila posvet o čebelah in fitofarmacevtskih sredstvih, na katerem bo sodeloval tudi dr. Ernest Vončina iz mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo, ki je s še dvema kolegoma opravil rastni poizkus, da bi preveril, ali in kako sistemski pesticidi vplivajo na čebele. Doslej je veljalo, da je zanje nevarno le prašenje semena med setvijo koruze, omenjeni poizkus pa je pokazal, da so lahko čebelam nevarni tudi listi koruze, ki je pognala iz semen, razkuženih s pesticidi. Na njih se namreč s potekom gutacije izločajo drobne kapljice, ki čebelam služijo kot voda in hrana, preko njih pa pridejo v stik tudi s strupenimi pesticidi. Poskus je pokazal, da strupene snovi v gutacijski tekočini čebele pomorijo v manj kot pol ure.

Dr. Vončina zato poudarja, da je prenos pesticidov iz semena v gutacijsko tekočino za čebele velika težava. "V gutacijsko tekočino prehajajo sistemski pesticidi in nekateri njihovi metaboliti. Koncentracije sistemskih pesticidov so v gutacijski tekočini 'mlade' koruze dovolj visoke, da lahko povzročijo pomor čebel, če tekočino zaužijejo ali če pridejo v telesni stik z njo. Z rastjo koruze se sistemski pesticidi porazdeljujejo na večjo maso koruze in zaradi tega se strupenost s časom ustrezno zmanjšuje," pojasnjuje Vončina. In opozarja, da ni preprostih odgovorov o vplivu pesticidov na čebele, o boleznih čebel… "Sam sem prepričan le o tem, da je treba ob uvajanju novih aktivnih pesticidnih snovi mnogo bolj upoštevati vse možne vplive na čebele!" Na kmetijsko-okoljskem ministrstvu pa so nam pojasnili, da na ravni evropske komisije poteka vrsta aktivnosti, da bi v vsej EU omejili ali celo prepovedali uporabo določenih aktivnih snovi za obdelavo semen.

Po podatkih GIZ fitofarmacije prepoved uporabe neonikotinoidov za obdelavo semen oljne ogrščice velja zgolj v Sloveniji, za obdelavo koruznega semena pa še v Italiji in Nemčiji. Druge evropske države te prepovedi nimajo, zato je Darko Kerec, vodja podružnice semenarske hiše Pioneer za Slovenijo, pred časom v pogovoru za naš časopis opozoril: "Smo edina država na svetu, ki ima nerazkuženo seme oljne ogrščice. In ker lahko k nam vsak pripelje razkuženo seme, ne vem, kako bodo to nadzorovali."