Čevlji in obleke, banje, bojlerji in stranišča
V soboto zjutraj po deveti uri so se gverile, oborožene z barvnimi vrečami za smeti, razkropile po bojišču in se ves dan bojevale s sovražnikom. Bojevniki v trenirkah so pobirali pločevinke in steklenice, razbite televizorje, razsekane fotelje in zarjavele karoserije, pospravljali gore opek, zidakov in salonitk ter grabljali po kupih živalskih kosti. "Pa čevlje in oblačila. Ta so tako globoko zakopana v zemljo, vsa razpadla. Kar ni konca. Potem imaš tak čuden občutek, ko tisto vlečeš ven in se sprašuješ, kaj boš še izkopal," je opisovala Jana Veber, ki je čistila na ljubljanskem Viču. "In vsi ti gradbeni odpadki. Kako globoko so zakopani, sploh si ne moreš predstavljati. Koliko odvečnega dela si ljudje delajo. Ali ne bi bilo lažje, da bi to enostavno odpeljali na deponijo?" je med vrtički ob Koprski ulici razmišljala Eva Hrovatin. "Našli smo stranišča, banje, bojler," je na divjem odlagališču v industrijskem naselju ob Koprski ulici naštevala Eva Jurenec.
Nekatere najdbe so presegale meje domišljije. V okolici Murske Sobote so prostovoljci našli žensko torbo z dvema potnima listoma državljank Danske in Velike Britanije. Policisti so že ugotovili, da sta najdena potna lista povezana s tatvino, ki se je zgodila junija lani v tisti okolici. Oba potna lista bodo po konzularni poti vrnili lastnicama. V Zatolminu so odkrili dve topovski granati, v naselju Pšata nekaj vadbenih pripomočkov za eksplozive, blizu črnomaljskega gradu pa so prostovoljci našli topovsko granato in kroglo iz druge svetovne vojne. Metelkovo so njeni uporabniki s pomočjo društva Stigma očistili tisočih injekcijskih igel in pločevink, ki so se v vedno večjem kupu kopičile za zidovi, je povedala Tina Šker iz Stigme. "Tudi pri Dolgem mostu smo našli kup odvrženih injekcijskih igel in denarnic z osebnimi dokumenti ter bančnimi karticami in nekaj registrskih tablic. To smo potem predali policiji," je opisovala tudi Marija Cesar, ki je koordinirala ekipe okrog Viča.
Ona je ena izmed tistih, ki so se že pred deveto vozili naokrog in različne skupine ljudi, ki so se zbrale - od upokojencev do zaposlenih v raznih podjetjih, slepih in gluhih, invalidov, mladih družin in skupin prijateljev - razpošiljala na različne konce, jih napotila do divjih odlagališč in zasmetenih območij. "Tam pri Gmajnicah smo našli dvajset, trideset velikih gum. Ogromnih. To je neverjetno," pravi Cesarjeva. "Kako bi vse to odpeljali, če Snaga ne bi prišla tja? Hvala bogu, da so prišli fantje s tovornjakom in vse to odpeljali," je dodala.
Vsak prispeva, kolikor lahko
Denis Brklječa si je letos sposodil tovornjak in zbral tri prijatelje, s katerimi je nalagal in razvažal odpadke s težko dostopnih mest do deponije na Barju. Povezal se je s koordinatorko Cesarjevo, ona je sporočala njegovo številko ekipam na terenu, te pa so klicale njega in ga usmerjale do točk, kjer so fantje nalagali polne vreče. "To je bil poln tovornjak gum. In to tistih velikih, traktorskih, da smo po štirje eno nalagali na tovornjak. In to sredi gozda! Kako je človek s tem tovorom tja prišel, je nepredstavljivo," se je tudi on čudila zaradi nenavadne najdbe.
Osemdeset tovornjakov je pripeljalo tudi okrog 2000 vojakov, ki so se razkropili po vsej Sloveniji. Ena izmed ekip je čistila eno najbolj onesnaženih območij v Sloveniji - le streljaj oddaljeno od ljubljanske deponije na Barju. Tako kot vsi drugi prostovoljci so prišli zjutraj na zbirno mesto in počakali na napotke koordinatorja, je povedal Matej Špindler iz Slovenske vojske. Bili so temeljiti, poleg kupov gum, odpadne plastike in železja so pospravili tudi nekaj listin z imenom in priimkom storilca ter telefonsko številko izvajalca nekih gradbenih del. Pa ne le oni. "Našli smo dokumente, ki sem jih predala naprej, mislim, da je bila podpisana Gradis skupina G," je povedala Cesarjeva. V Koprski ulici so prostovoljci iz kupa potegnili Mercatorjeve naročilnice. Povsod po Sloveniji so z divjih odlagališč vlekli položnice, evidenčne listine, račune in pogodbe.
"Ko najdemo take stvari, pokličem te ljudi in jim povem, da so nekaj izgubili in naj pridejo počistit," je razložil idejni vodja obeh čistilnih akcij Janez Matos, ko je na Barju našel enega takih dokumentov. "Devetindevetdeset odstotkov ljudi potem dejansko pride," je dodal.
"Zakonodaja ni tako slaba, kot je slabo njeno izvajanje"
Matos je bil letos v precej manjši naglici kot pred dvema letoma. Telefon mu je manj zvonil, organizacijskih težav praktično ni bilo pa tudi za te primere že imajo pripravljene rešitve. Vreč za smeti ni zmanjkalo, oddajanje smeti na Snagi je potekalo tekoče, ljudje so celo dosledno ločevali. "Kakšno stvar smo se vsi naučili," je pripomnil Matos. Ljudje prevzemajo odgovornost za svoje kraje, odslej bodo bolj pozorni na tovrstna dejanja in bolj občutljivi, tako da takega obnašanja ne bodo več dopustili, je prepričan.
"Domov bom šla z dobrim občutkom, da sem vsaj nekaj pripomogla k čistejšemu okolju, ampak bojim se, da to ne bo dovolj. Vem, da so ljudje, ki bodo smeti z veseljem še metali okrog. Prav tja, kamor vedo, da boš prišel pobirat naslednje leto," je krepko po drugi uri, ko se je akcija formalno že končala, povedala Jana Veber. "Kljub dobremu občutku me je hkrati strah, koliko je še tega. Zdaj smo pobrali po obrobju, kaj pa globlje v gozdu, kamor nismo šli?" se je spraševala Eva Hrovatin.
Od države Matos po koncu že druge vseslovenske čistilne akcije pričakuje, da bo našla in kaznovala ljudi, ki nelegalno odlagajo odpadke. "Naša zakonodaja ni tako slaba, kot je slabo izvajanje," je prepričan. Ekologi brez meja bi radi sodelovali tudi pri nastajajočem zakonu o varstvu narave. Čeprav so jih sogovorniki na državni ravni po dveh uspelih akcijah le začeli jemati resno, pa se svari na tem področju premikajo počasi. Po drugi in zadnji čistilni akciji oblast torej prevzemajo državne inšpekcijske službe.