Nagorski je tako zbral nekaj že znanih, pa tudi nekatere doslej neobjavljene zgodbe. Američani so namreč v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja radi hodili v Nemčijo, zlasti v prestolnico Berlin, ki je bil takrat prava kulturna prestolnica Evrope. Mesto je doživljalo eksplozijo ustvarjalnosti na vseh ravneh znanosti in umetnosti, kljub težkim posledicam poraza v prvi svetovni vojni, slabemu stanju svetovnega gospodarstva in notranji politiki, katere posledica je bilo pogosto ulično nasilje. "Obstajali so tisti, ki so jasno videli, da se nekaj pripravlja, pa tudi tisti, ki so bili slepi do zadnjega trenutka," piše avtor knjige, ki je sicer direktor za družbene zadeve na inštitutu Eastwest in nekdanji novinar revije Newsweek.
Med tistimi, ki so potovali po predvojni Nemčiji, je bil tudi bodoči ameriški predsednik John F. Kennedy. Med svojim študijem na Harvardu se je Kennedy odpravil na takratno različico študentskega potovanja po Evropi. V Nemčiji se jima je za pet dni pridružila mlada Nemka, za katero je Kennedy zapisal, da je bila "zelo zabaven paket".
Bodoči ameriški predsednik je pozneje veliko pisal o tem potovanju, pozornost pa vzbuja naslednji zapis, ki se nanaša na urejena mala mesta ob rekah: "So jasen dokaz, da so nordijske rase definitivno superiornejše od latinskih," piše bodoči JFK, očitno pod velikim vplivom očeta Josepha, ki je bil znan po svojih pronacističnih stališčih.
