Bolj kot pri proizvodnji se je kriza na stari celini odrazila na nakupni strani (veliki padci predvsem v državah južne Evrope). Če obidemo prodorno Rusijo (lanski vzpon na 1,25 milijona osebnih vozil), so države EU sestavile za nekaj odstotkov (3,6) več avtomobilov kot predlani - 16,28 milijona. Porast gre pripisati zlasti večjemu čezoceanskemu povpraševanju (ZDA, Kitajska, Japonska) po nemških in britanskih avtomobilih luksuznega razreda. To se bo najverjetneje nadaljevalo tudi letos in prihodnja leta. A zanašanje predvsem na neevropske petične kupce marketinškim in razvojnim šefom velikih znamk ne bo prineslo mirnega spanca.

Med sedemnajstimi državami EU, ki izdelujejo avtomobile, s skoraj trojno prednostjo vodi Nemčija z lanskimi 5,92 milijona osebnih vozil (tu je všteta njihova proizvodnja v drugih državah). Mimogrede: krepko se približuje ZDA. Sledijo Francija (2,11 milijona), Španija (1,87), Velika Britanija (1,37) in Češka (1,13 milijona).

Slovenija je po zaslugi Revozovih 174.127 avtomobilov na 13. mestu, zaradi težav z dobavami nekaterih delov po naravni katastrofi na Japonskem so sestavili nekaj manj vozil kot predlani (211.493). Zaostajanje se zna nadaljevati, saj so zaradi manjšega povpraševanja v Evropi (kamor Novomeščani kot edini proizvajalec pošiljajo ogromno večino twingov) pred kratkim že ukinili polovično nočno izmeno. Hkrati pa se izteka še sestavljanje clia storie. A za prihodnje leto je napovedan nov dolenjski avto: skupaj z Daimlerjem bodo izdelovali štirivratne smarte.

Da Evropa in razviti svet nista (vselej) najbolj odločilna, dokazujejo tudi lanske številke. Med "avtomobilsko razvite" sodijo zahodna Evropa, države prostotrgovinskega sporazuma Nafta (Kanada, ZDA, Mehika) in Japonska, ki so še leta 2009 obvladovale 53 odstotkov svetovnega proizvodnega kolača. A jih je preostali "nerazviti avtomobilski svet" lani prvič premagal, saj je s proizvodnjo 31,17 milijona osebnih vozil presegel polovico svetovne proizvodnje (50,1 odstotka). Za to je najbolj zaslužna Azija na čelu s prodirajočimi industrijami vozil, zlasti Kitajske, Južne Koreje in Indije.

Kitajska je že tretje leto prepričljiva prva proizvajalka avtomobilov. Lanska številka se je ustavila pri izjemnih več kot 12 milijonov (+7,6 odstotka). H gromozanskim številkam največ prispevajo tamkajšnje tovarne slovitih znamk: več kot dva milijona jih sestavijo v okviru Volkswagnove skupine (VW, Škoda, Audi), močna sta še Citroen in Peugeot, prisotnih pa je cela vrsta japonskih, ameriških in južnokorejskih znamk.

Azija prispeva že skoraj polovico svetovne proizvodnje (30,58 milijona enot). Japonska je druga azijska avtomobilska velesila, ki pa je lani zaradi posledic cunamija - zraven pa še visoke vrednosti jena - v proizvodnji izgubila skorajda poldrugi milijon in pristala pri nekaj manj kot osmih milijonih. Znova sta precej napredovali Južna Koreja (prvič prek štiri milijone) in Indija, vse močnejša postajata Iran in Turčija, tudi zadnji trije zaradi tujih znamk.

Države Nafte so po daljšem obdobju znova presegle proizvodnjo 10 milijonov osebnih vozil (+7 odstotka), predvsem po zaslugi okrevanega trga ZDA. Še nekoliko višjo rast (8,4 odstotka) so dosegli v vzhodni Evropi. Kritična ostaja južna polobla z dvoodstotnim padcem. Manj je poznavalcev, ki napovedujejo za letos nov svetovni proizvodni rekord, kot onih, ki pričakujejo zmanjšanje.

Med znamkami oziroma povezavami, ki naredijo največ avtomobilov, je Volkswagnova skupina z močno rastjo (skoraj 13 odstotkov) na svetovnem prestolu, saj je prehitela Toyoto, ki je zaradi posledic naravne nesreče utrpela precejšnje nazadovanje (-6 odstotkov). Tudi naslednji trije so ob povečani proizvodnji ostali na enakih mestih kot leto poprej: naveza Hyundai-Kia (največji porast), General Motors (ki je sicer največji proizvajalec, če prištejemo še poltovornjačke in lahke dostavnike) in zveza Renault-Nissan.

Med prodajnimi izgubarji je tudi Slovenija. Lanski padec sicer ni bil posebno izrazit: z 1,6 odstotka minusa (približno takšno je povprečje Evrope) smo pristali pri letni količini 58.823 osebnih vozil. Tudi pri nas se je zgodila "zgodovinska" zamenjava; Volkswagen je lani s precejšnjim letnim prirastkom (+9 odstotkov) lovil dolgoletno prvega Renaulta (-7 odstotkov) in v letošnjih prvih dveh mesecih je nemška znamka prehitela francosko. Januar in februar s skoraj 7 oziroma 22 odstotki zmanjšanja glede na enaka lanska meseca nakazujeta, da čaka trgovce nič kaj prijazno leto.

Največji padec so lani in letos doživeli prestižni avtomobili in veliki športni terenci, kar potrjuje, da Slovenci ostajajo racionalni kupci skromnejših štirikolesnežev. Ali pa resnično zmanjkuje denarja tudi premožnejšim. Ali pa si ti - glede na krizno-varčevalno klimo - niti ne upajo kupiti pregrešno dragih avtov.