Vinko Gorenak, novi minister za notranje zadeve in nekdanji policist, je napovedal, da namerava na svojem ministrstvu 1. aprila vzpostaviti direktorat za tožilstvo in tudi položaj državnega sekretarja za to področje, ki pa po njegovih trditvah ne bo politik, ampak strokovnjak s področja pravosodja in seveda njegova desna roka.

Ob tem je v javnosti takoj zaokrožilo ime Blanke Žgajnar kot možne kandidatke, ki jo je po petih letih na čelu skupine za pregon organiziranega kriminala nasledil Harij Furlan. Tožilka, ki se je prav tako prijavila na razpis, takrat ni skrivala slabe volje in je razmišljala celo o upravnem sporu, a si je kasneje premislila. Sporno se ji je zdelo, da Harij Furlan nekaj časa ni bil tožilec, ker je bil zaposlen na Nacionalnem preiskovalnem uradu. A mu je ta čas tožilska funkcija mirovala in se upravni spor Žgajnarjevi ne bi izšel. Sicer pa je Harija Furlana izbral tožilski svet na predlog tedanjega pravosodnega ministra Aleša Zalarja in sedanjega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja.

Neizkušena na odgovorno mesto

Nekateri Blanko Žgajnar omenjajo kot tožilko, ki je 18. avgusta 2008 postala vodja omenjene skupine tožilcev, čeprav ni imela dovolj izkušenj, kar naj bi posledično kazali tudi rezultati. Vodilno mesto je lahko prevzela le kot zanesljiv in poslušen kader takratne šefice Barbare Brezigar. Izkušenj, sploh z organiziranim kriminalom, namreč ni imela, saj je na vodilno mesto prišla naravnost z oddelka za mladoletnike na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani.

Zdaj, ko so prijeli domnevna roparja SKB, kar naj bi bil velik uspeh tožilsko-policijske naveze, se bo morda lahko trkala po prsih. Preiskavo je namreč ves čas usmerjala skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Blanka Žgajnar je ob boku vodilnemu slovenskemu kriminalistu Branku Japlju in Marjanu Fanku, pomočniku direktorja uprave kriminalistične policije, sedela tudi na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili izsledke preiskave o ropu stoletja, a je tam zbranim novinarjem povedala le nekaj kratkih stavkov.

Med desetimi najuglednejšimi pravniki

Novembra lani je bila v družbi Janje Hojnik, Jožefa Kovača, Gorana Klemenčiča, Francija Matoza, Vlaste Nussdorfer, dr. Marka Pavlihe, Nataše Pirc Musar, Mira Cerarja in dr. Gregorja Viranta izbrana med najvplivnejše pravnike v Sloveniji, ki jih izbirajo na portalu IUS-INFO. Takrat je med drugim povedala: "Ljudje danes ne verjamejo v pravo in si ne prizadevajo za njegovo izboljšanje. Stanje duha je kritiziranje sistema, konkretnih predlogov pa ni. Vsi prsti so uperjeni v policijo in pravosodne organe, od katerih ljudje pričakujejo radikalne dogodke, ki jih je težko doseči." In še: "Vsi, ki imajo politično moč v tej državi, morajo biti prvi, ki se držijo prava, ki se držijo vseh določb, ki se držijo sistema in ki funkcionirajo po sistemu. Ker če že otroke učimo, da zgledi vlečejo, to velja za vse."

Sodišče zavrglo obtožni predlog

Zoper Blanko Žgajnar je nekdanji višji tožilec in zdaj odvetnik Boštjan Penko vložil obtožni predlog zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja ali pravic v zvezi s postopki ob njegovi aretaciji konec junija 2008. Potem ko je okrajno sodišče obtožni predlog zavrglo, je tej odločitvi pritrdilo še višje sodišče in tako je odločitev postala pravnomočna.

Penko je Žgajnarjevi očital, da je kot tožilka zlorabila uradni položaj ali pravice, ko je proti njemu in nekdanjemu prvemu možu SCT Ivanu Zidarju po njuni aretaciji vložila zahtevo za preiskavo zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja oziroma napeljevanja k temu, čeprav naj bi vedela, da njuno ravnanje ne vsebuje znakov kaznivega dejanja.

A okrajno sodišče je med preizkušanjem obtožnega predloga ugotovilo, da iz opisa ne izhajajo vsi zakonski znaki očitanega dejanja in da ni dokazov, da je tožilka imela namen Penku škodovati. Zato je obtožni predlog zavrglo, takšno odločitev pa je nato potrdilo še višje sodišče.

Uresničena želja

"Od nekdaj sem si želela opravljati ta poklic... in želja se mi je uresničila," pravi o tem, zakaj se je odločila za poklic tožilke. Tožilsko pot je začela kot strokovna sodelavka, sledilo je imenovanje na mesto pomočnice okrožnega državnega tožilca, okrožna državna tožilka je že deset let.

Kot tožilka je zastopala tudi v zadevi Global. Sama pravi: "Kljub temu da sem bila v letih od 2005 do 2012 imenovana na vodstvena mesta, sem tako na okrožnem državnem tožilstvu Ljubljana kot tudi v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala zastopala obtožbe na sodišču. In na tem področju lahko naštejem kar nekaj tožilskih dosežkov. Usmerjala sem predkazenske postopke in vodila kazenske postopke, naj pri tem navedem le nekaj odmevnejših in tudi javnosti poznanih: postopki zoper člane zavoda Zemlja, ugrabitev Jureta Bajde, kaznivega dejanja umora obdolžena Jure Kaver in Vilijem Žagar (oba umorila svoji mami, op.p.), primer družine Starešinič, prodaja mamil na sodišču v zadevi Đogič, prodaja mamil v ljubljanski diskoteki Inbox, litijski umori in zadeva Global."

V skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pa se lahko pohvali z razvpito zadevo Balkanski bojevnik, usmerjala je predkazenski in kazenski postopek ter vložila obtožnici zoper sodnika in tožilca. Zdaj usmerja predkazenske postopke v več zadevah - pomembni korupcijski zadevi, več primerih, povezanih z mamili... -, vendar pa glede na fazo postopka kaj več o tem ni mogla povedati.

Zagotovo najzahtevnejši primer, ki ga je kdajkoli imela, je Balkanski bojevnik, kjer ji pri zastopanju obtožnice sicer pomaga tožilka Mateja Gončin. A kaj, ko ji nasproti sedi 18 odvetnikov, ki zastopajo 17 obtožencev. In ti z različnimi manevri zavlačujejo postopek, saj bo tistim, ki so v priporu, le-ta jeseni potekel. Pa vendarle tožilsko stran zastopa korektno in potrpežljivo.

Na vprašanje, ali ji je kateri od primerov posebej pri srcu, pa pravi, da bi težko katerega izpostavila.

Če bo 1. aprila prevzela vodenje direktorata za tožilstvo, se bo poslovila od sodnih dvoran in še odprte zadeve bo moral prevzeti drug tožilec. V tožilski hierarhiji pa bo za stopničko višje kot Harij Furlan in Zvonko Fišer.