Burrowsa smo tako lahko spoznali kot prevpraševalca plesa in njegovih temeljnih prvin. Priložnost, ob kateri se z njim oziroma njegovim aktualnim delom po dobrem desetletju vendarle spet srečujemo pri nas, pa je izid knjige Koreografov priročnik. Burrowsovo štiridnevno gostovanje, ki ga sestavljajo različni dogodki, poteka pa pod skupnim naslovom Mišljenje koreografije, je pripravil zavod Maska v sodelovanju s sozaložnikom knjige, Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti in Cankarjevim domom.

Burrows je na svoji umetniški poti najprej nastopal z londonskim Kraljevim baletom, v večletnem obdobju baletne kariere pa je hkrati začel delovati tudi kot koreograf. Pot ga je nato peljala k drugim plesnim področjem; tako je tudi njegovo kasnejše koreografsko delo začelo razvijati odnos z različnimi plesnimi konteksti. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ustanovil lastno skupino, v začetku naslednjega desetletja pa je ubral drugačno obliko delovanja: sodelovanje v dvoje, in sicer v celotnem obsegu umetniškega procesa, od zasnove do izvedbe. Prva v kronologiji del, ki nastajajo v tandemu, je bila prav predstava Weak Dance Strong Questions, projektu z Ritsemo pa sledi sodelovanje s skladateljem Matteom Fargionom, s katerim je v torek nastopil tudi v Ljubljani.

Ubesedeni in komični ples

Dueti, ki jih ustvarjata Burrows in Fargion - in ki dajejo videz minimalističnosti z redukcijo uprizoritvenih sredstev -, nosijo značilne naslove, denimo uvodni v njuni prvi trilogiji, Both Sitting Duet (2002), v katerem plešeta sede, ali sklepni del trilogije, Speaking Dance (2006), v katerem za razliko od uvodnega spregovorita in v katerem so besede, a tudi številni telesni zvoki tisti, ki generirajo ples. Burrowsov ustvarjalni vzgib tako sledi odprtim vprašanjem, ko o plesu premišljuje znotraj umetniških, pa tudi zgodovinskih dialoških razmerij.

Ceneno predavanje, prvi izmed dveh duetov, ki sta ga predstavila v sklopu tokratnega gostovanja, je nastalo leta 2009 in se navdihuje pri znamenitem Predavanju o ničemer, ki ga je John Cage zasnoval v takšni ritmični strukturi kot glasbene kompozicije. Ceneno predavanje je tako predstava, ki deluje kot uprizorjena glasbena kompozicija. Je predstava, v kateri so razne misli (na primer o občinstvu in njegovem položaju znotraj uprizoritvenega dogodka) podane v ritmizirani obliki, pri tem pa je njihova materialnost deležna oblikovnega poigravanja - in tudi iz tega vznika humor, značilni konstitutivni element celote, na katerega se s smehom ne odzove le občinstvo, ampak zanj ne ostaneta imuna niti izvajalca sama. In v tem duhovitem predavanju je zvočni material tisti, ki prehaja v gibalnega, v ples.

Tudi Kravjemu komadu (2009), ki se po obliki veže na Predavanje, ne manjka humorja. In - skladno z opisnim principom naslavljanja - komad je kravji, ker so v njem prisotne plastične figurice krav. Gre za komično, ki je prignano do absurdnega, za smisel, ki se kopiči v nesmisel. Kar pa posebej zbuja pozornost, je način gibanja, ki nastaja znotraj ustvarjenega kaosa. Seveda gibanja v raznih udejanjenjih, v tem primeru mestoma tudi izrazito telesnem, ki je v eksploziji igre in domišljije vselej jasno uravnano.

Ko telo razmišlja samo

"Koreografija je način usklajevanja z vzorci razmišljanja vašega telesa." Knjigo Koreografov priročnik, ki jo odslej lahko prebiramo v slovenskem prevodu Polone Glavan in v kateri najdemo navedeno misel, je Burrows napisal na osnovi izkušenj z delavnic, ki jih je vodil več let; Pisati ples pa je tudi naslov delavnice, ki poteka v Ljubljani.

Priročnik, ki obenem ponuja zapise besedila iz Cenenega predavanja - to pravzaprav manifestira postopke umetniškega tandema - je dragocen vpogled v način avtorjevih pristopov. Predvsem pa predstavlja širok, v posamezne etapne razdelke členjen nabor misli, povezanih s procesom plesnega ustvarjanja, ki kot celota seveda ne delujejo v pomenu, pod katerim sicer razumemo priročnike, torej kot navodila. Knjigo je avtor v pogovoru predstavil tudi sinoči v knjigarni Konzorcij.