Več kot 1300 evrov na leto za čas malice
Generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Dušan Krajnik poudarja, da delodajalci nikakor ne želijo ukinitve časa za malico niti plačila za malico. Ta sicer znaša po uredbi o povračilu stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja do 6,12 evra. "Gre le za čas, ki ga delodajalec plača delavcu, ko ta ne dela," pojasnjuje in dodaja, da večina evropskih držav časa, ki ga delavec porabi za prehrano, ne plačuje. "Tudi to je ena od stvari, ki uničuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj delodajalec ta strošek prelije na kupce storitev oziroma blaga," pravi Krajnik.
V OZS so iz podatkov o povprečni bruto plači decembra lani izračunali, da znaša bruto strošek delodajalca za čas kosila na zaposlenega nekaj več kot 1325 evrov na leto. Glede na število ljudi, ki so bili vključeni v delovno razmerje, za določen ali nedoločen čas, stane čas malice delodajalce več kot 958 milijonov evrov. Večji del, več kot 746 milijonov evrov zneska odpade na zasebni sektor, nekaj več kot 212 milijonov evrov pa na javni sektor.
Izvršni sekretar za ekonomsko področje v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Ladislav Rožič je zagotovil, da sindikati pri tem ne bodo popuščali. Povedal je, da dela več kot 65 odstotkov zaposlenih pod republiškim povprečjem, in izrazil prepričanje, da teh 30 minut, ki jih porabijo za malico, ne bo prineslo koristi nikomur.
Da bo zakon o delovnih razmerjih deležen prenove, in sicer najverjetneje še letos, je že napovedal minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Temu so na nedavnem forumu obrti in podjetništva predstavniki malega gospodarstva že nakazali, kaj menijo o plačilu časa za malico, a, kot je bilo videti, minister za delo nad njihovim predlogom ni bil posebej navdušen. Ta je obrtnike namreč okaral, "da s takšnimi predlogi zgolj jezijo tiste na drugi strani - sindikate", s katerimi pa da imajo skupnih interesov kar nekaj.
Vlada za ukinitev dveh praznikov: 2. januarja in 2. maja
Predstavniki delodajalcev so se dotaknili še praznikov in vse kaže, da jim bo vlada šla naproti. Po naših informacijah bi vlada namreč ukinila dva doslej dela prosta dneva, in sicer 2. januar in 2. maj. To ni nepričakovano, saj je vlada Janeza Janše o tem zelo glasno razmišljala že leta 2007, ko je podjetnik Ivo Boscarol, tedaj član vladnega strateškega sveta, izračunal, da nas vsak praznični dan stane 40 milijonov evrov.
Podoben izračun so zdaj naredili tudi v OZS. Po njihovem izračunu - enakem, kot so ga uporabili za strošek časa za malico - stane vsak praznični dan nekaj manj kot 59 milijonov evrov. Izračun je, glede na to, da je opravljen pet let kasneje, primerljiv. V prihodnjem letu, ko bi se na sicer delovne dni zvrstilo 13 praznikov, bi izguba znašala nekaj manj kot 767 milijonov evrov. "Če seštejemo strošek dela za malico in strošek dela za praznike, ko delavec ne dela in ni učinkovit, bo prihodnje leto ta strošek znašal 1,725 milijarde evrov," pravi Krajnik. Glede na pomladansko napoved gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo bruto domači proizvod prihodnje leto dosegel okoli 36,6 milijarde evrov, kar pomeni, da bi strošek dela, ko delavec ni produktiven, predstavljal okoli 4,7 odstotka celotnega BDP države.
