Otroci preveč časa zapravijo za igranje računalniških igric in gledanje televizije, namesto da bi se na svežem zraku igrali s svojimi prijatelji, je povedal profesor Grant Schofield, direktor Centra za fizično aktivnost in prehrano na Univerzi za tehnologijo v Aucklandu.
Skoraj polovica otrok se namreč ne "igra" vsak dan, pri tem pa je igra opredeljena kot nestrukturirana dejavnost izven šole, kot na primer improvizirana igra kriketa ali brcanje žoge.
Odklop in domišljija
Schofield je v predgovoru poročila o raziskavi zapisal, da bi se morali otroci "odklopiti", se podati na dvorišča svojih hiš in se prepustiti domišljiji. "Pustite jim, da kdaj tudi kaj tvegajo, pustite jim, da storijo kakšno napako. Na tak način se učijo," je dejal.
Poudaril je tudi, da je nestrukturirana igra ključ do zdravega delovanja možganov. Aktivna, neorganizirana igra je nujnega pomena, da se lahko otroci naučijo pomembnih življenjskih spretnosti, razvijejo domišljijo in ustvarjalnost ter razvijejo družbene funkcije in kognitivne veščine.
"Vsekakor je bolje, da se otrok nauči, kaj so to tveganje, posledice in nadzorovanje svojih čustev, ko je star 8 let in spleza na drevo, kot pa pri 18. letih, za volanom avtomobila, ko ga preganjajo policisti," je pojasnil Schofield.
Manjka jim idej
Po podatkih raziskave otroci skoraj polovico prostega časa preživijo pred televizijskimi ali računalniškimi zasloni ali med igranjem video igric. Več kot tretjina jih je priznala, da so se zatekli k tehnologiji, ker jim je zmanjkalo idej za igro na prostem. Približno tretjina pa pravi, da nimajo nikogar, s komer bi se igrali.
Neka mati pa je v intervjuju za radio New Zealand povedala, da velik del časa, ki ga otroci preživijo za računalniki, pravzaprav predstavlja čas, ki ga namenijo delu za šolo. Velikokrat namreč dobijo domače naloge, ki jih morajo opraviti s pomočjo računalnika. "To je svet, v katerega odraščajo," je zaključila.
