Po ponedeljkovem vremenskem poslabšanju z nekaj dežja, osrednja Slovenija ga je prejela okoli 20 litrov, nekaj več na postojnskem in bovškem koncu, "izvisel" pa je jugovzhod, ni prav veliko upanja na resno deževje vse do konca meseca. Kot kaže, marec ne bo le sušen, kar je sicer povsem normalno (a nič kaj dobrodošlo po tako suhi jeseni in zimi…), temveč tudi močno pretopel. Pogled v arhiv za Ljubljano nam daje nekaj več deževnih upov za april, pa saj nam drugega niti ne preostane. Zelo redko se namreč primeri, da sta marec in april zapored zelo suha. April je vendarle znan po svoji muhavosti, saj ima po stari modrosti kar "devet vremen na dan". Res pa je, da po drugi strani aprila po navadi ne beležimo kakšnih velikih padavinskih ekstremov. Za nekaj dni smo torej rešeni najhujšega vsaj na površju, medtem ko zadnje padavine podtalnice skorajda niso dosegle, saj je večino deževnice "posrkala" višje ležeča prst.

Ravno prava kombinacija

Čeprav smo z letošnjo zimo bolj ali manj končali, pravzaprav smo imeli opraviti le s temperaturno, in še to le nekajkrat na kratko ter malo dlje v prvi polovici februarja, so kmetje marsikje po Sloveniji še vedno zelo zaskrbljeni prav zaradi pomanjkanja snega. Snežna odeja ni pomembna le zaradi vode, ki jo po navadi dobimo v spomladanskem času zaradi njenega taljenja, temveč je tudi odlična zaščita pred zimskim mrazom. Sneg slabo prevaja toploto, zato je dober toplotni izolator. Prav zato imajo kmetje pozimi najraje kombinacijo obojega - sneg in temu sledeči mraz. Še posebno pomemben je sneg za pridelovalce pšenice. Pri tem ni pomembna le iz snežne odeje izvirajoča vlažnost prsti in tal, temveč tudi zaščitna vloga snežnega "pokrivala" ob morebitnem vdoru polarnih zračnih mas, ki prinesejo tudi globoko "podlediščne" temperature. A izjemen mraz ni edina kmetova skrb, pozebo lahko povzroči tudi ciklično izmenjavanje mrzlo-toplih vremenskih obdobij, saj se ob morebitnem pretoplem vremenu rastline prezgodaj zbudijo iz zimskega mirovanja. Ravno primerno debela in dovolj časa vztrajajoča snežna odeja je tista optimalna izolacija, ki omogoča zaščito pred vsemi zimskimi "ubijalci" pšenice.

Večnamenska snežna odeja

Vendarle pa sneg za pšenična polja ni le zimski varnostnik pred mrazom, temveč duši tudi prej omenjene nagle temperaturne skoke oziroma prehode. Dovolj visoka snežna odeja potrebuje za dokončno stalitev ravno toliko časa, da se na ta račun ob morebitnem prezgodnjem vdoru toplih zračnih mas zmanjša možnost za prekinitev zimskega mirovanja pšenice. Zadošča že slabih 10 centimetrov belega pokrivala, nadaljnjih 10-15 centimetrov pa še precej poveča možnost "pšeničnega" preživetja. Zato priporočajo kmetijski svetovalci sejanje ozimne pšenice neposredno na strnišče tik pred tem požete jare pšenice. Strnišče namreč preprečuje mrzlim in močnim vetrovom s severnega kvadranta, da bi s polj odnesli varovalni snežni plašč. Prav tistega, ki ga skušajo pogosto že pred tem "zlizati" topli jugozahodni vetrovi. Snežna odeja je potemtakem "večnamenska" - zmanjšuje vetrno erozijo prsti (zelo dobrodošla bi bila na Vipavskem pred tedni…), zmanjšuje njeno sušnost in preprečuje pregloboko zamrznitev tal. Če malce obrnemo znani slovenski rek, torej kruha ne strada le tisti, ki špara jezika, temveč tudi oni brez snega…