Jasno, to je nekje slišala. Sama v življenju ni videla temnopoltega človeka, razen na črno-beli televiziji. Nekje, še sama ni vedela, kje, je to slišala in je verjela. Ni preverjala, ker ni imela kje. A prepričana sem, da bi mu, če bi se po nekem nemogočem naključju tja v njeno soseščino priselil kakšen Afričan, ona prva priskočila na pomoč. Te priložnosti ni dobila nikoli. Reva je umrla v veri o tistem "posebnem vonju".

Tako nastane predsodek. Prepričana sem, da je velika večina ljudi, ki te mesece brez razmisleka nasprotujejo pravicam otrok istospolno usmerjenih, svoje predsodke dobila na povsem enak način, prek rekla-kazala, prek srednjeveškega klobasanja s prižnic, prek perfidnega strankarskega agitiranja, ki mu nobeno človeško trpljenje ni mar, kadar gre za politične točke, prek grozljivih laži, češ da bo družinski zakonik dovolil incest, omogočil nadomestno materinstvo in celo prodajo otrok… ja, in zmaj bo skočil iz Ljubljanice in pojedel gospoda Primca, če bo zakonik potrjen. Ogromna večina ljudi ni bila nikoli v bližini kakšnega razkritega istospolnega človeka, kaj šele njegovega otoka. Predsodek lepo raste le v mejah nevednosti, nereflektiranosti in ob odsotnosti izkušnje. Kdor si je malo ogledal svet, ki nas obkroža, ve, kako smešno klavrna in zatohla je ta gonja. In tisti, ki prijateljujemo z istospolnimi ljudmi in se igramo z njihovimi otroki, predobro čutimo, kakšne stiske jim povzroča tak vsesplošni vulgarni čvek o njihovem življenju.

Tako je gospod Primc te dni še enkrat opozoril na hudo nevarnost, ki državljanom preti iz Cicibana, v katerem je bila objavljena zgodbica o punčki, ki živi z dvema očetoma, in na še eno starejšo, še bolj strahovito zgodbo za otroke, ki ogroža njihovo srečo: "To s Cicibanom je škandal, ki pa še zdaleč ni osamljen primer poskusov homoseksualizacije otrok v vrtcih in šolah. Pred časom so mnogi starši povzdignili glas, ko so izvedeli, da se po vrtcih bere zgodbica o dveh homoseksualnih pingvinih." Vi zdaj mislite, da se hecam. Se ne. Res je to rekel. A razumete, zakaj se je tako težko pogovarjati z ljudmi, ki so zavedeni do te mere, da še zdrava pamet pobegne daleč stran? Kakšna razprava o otrokovih pravicah je možna z ljudmi, ki mislijo, da otrok postane homoseksualec, če sliši pravljico o homoseksualnih pingvinih? In kje so varuhi živali, ki bodo preprečili homoseksualizacijo malih pingvinčkov, če bodo tudi oni brali to pravljico o svojih starših? Nič, knjige bo treba skurit. Vse, razen tistih, v katerih so vsi hvaležni mami in atiju, tudi če sta jih vse življenje pitala z neumnostmi in sovraštvom ter jih spremenila v čustvene in socialne invalide.

A tudi to preganjanje knjig verjetno ne bo dovolj, če sledimo blodnjam nasprotnikov družinskega zakonika. Državljani bomo namreč očitno kmalu morali dokazovati svojo "naravnost", kot jo je razkladal gospod poslanec SDS Marjan Pojbič: "Zame istospolna partnerska zveza nikoli ni bila naravna družina in nikoli ne bo. Če mi kdo lahko zatrdi tukaj, pa se opravičujem naslednjemu izrazu, ki ga bom uporabil, če je analni seks naravna zgodba, mi odtrgajte glavo, odrežite glavo, pa pred slovensko javnostjo to povejte, da je to Marijan Pojbič povedal, če je analni seks naravna stvar, potem mi je zelo žal…"

Ob teh besedah, izrečenih v državnem zboru, človek res lahko samo obnemi. Da ima gospod Pojbič seksualne preganjavice, je sicer žalostno, a oprostite, kaj imajo njegove eros-tanatos fantazme (ki jih, morda ne ve, vsaj od Freuda naprej že zelo uspešno analizirajo) opraviti z zakonodajo, ki bo zaščitila pravice otrok, ki ne živijo v klasični družini, se pravi otroke enostarševskih, ločenih, rejniških, vdovskih, istospolnih družin? Zakaj moramo državljani poslušati o posebnostih njegovega seksualnega življenja, ki so jih očitno vzburili izsledki raziskave spolnega vedenja Slovencev, ki je pokazala, da tudi ati in mami, tista dva s plakata o idealni družinici, velikokrat delata tole "nenaravno"? Kaj, zaboga, imajo spolne prakse opraviti z zakonodajo? A zdaj nam bo zakonodaja predpisovala zakonit naravni seks a la Pojbič? In ali je po njegovem izolacija moških v kasarnah in semeniščih natura ali homoseksualizirajoča kultura? In zakaj gospod Pojbič ne zleze čisto naravno na drevo in ne zatuli ženi tam v rodni vasi, da prihaja iz službe, namesto da uporablja popolnoma nenaravni telefon?

To je težava vsega tega cirkusa okoli družinskega zakonika, ki ureja na stotine stvari, a se v en njegov manjši delček zaganjajo tisti, ki ne znajo ločiti svojih osebnih pogledov od javnih zadev. Javna zadeva je namreč le to: istospolno usmerjeni ljudje so z ustavo zaščitena manjšina in zato je treba te zveze smiselno zakonsko regulirati. Otroci teh zvez morajo imeti popolnoma enake pravice kot vsi drugi otroci, saj noben otrok ne sme trpeti diskriminacije, ne glede na etnično in versko pripadnost ali spolno usmerjenost staršev. Pika.

Vse drugo je propaganda, ideološki boj, zastraševanje, manipulatorski klerikalizem in želja po nadzoru tujih življenj ter kaznovanju "nepravih" otrok. Zato bo nedeljski referendum izjemno pomembna preizkušnja zrelosti državljanov, njihove motivacije za ukrepanje zoper hujskaštvo, njihove odprtosti do različnosti, njihovega dopuščanja tistega, kar jim je morda osebno tuje, a v ničemer ne bo nikomur ničesar odvzelo, bo pa pomagalo tistim, ki imajo zaradi sedanjih razmer težave. Predvsem pa bo referendum test njihove odpornosti zoper laži in manipuliranja dela politike in Cerkve, ki jima obema gre le za eno stvar: za oblast.