"Z vodnimi skuterji sem prišla v stik prek Roka in Naca Florjančiča, ki sta družinska prijatelja. Gre za bolj moški šport, a je morda to nekoliko stereotipno razmišljanje. Ko si tekmovalci enkrat nadenemo čelade, smo vsi enakopravni. Nemalokrat se dogodi, da na kakšni dirki ženska premaga moške, nato pa mora poslušati očitke, naj se raje drži svoje kategorije," pravi simpatična in zgovorna študentka medicine, ki se je lani udeležila tudi tekmovanja Miss športa Slovenije in osvojila četrto mesto. Treninge na vodi lanskoletna tretjeuvrščena posameznica v skupni razvrstitvi najmočnejšega tekmovanja UIM ClassPro opravlja v tujini, saj pri nas za to nima najboljših pogojev: "Suhi treningi potekajo v fitnesu ter v naravi, kjer s tekom nabiram kondicijo. Če želim vaditi na vodi, pa moram večinoma čez mejo, saj je pri nas to praktično nemogoče. Sem ter tja se odpravim na reku Dravo, a ker gre za tekočo vodo, je lahko v primeru padca precej nevarno, sploh če ni nikogar v bližini."

In kako je z opremo? "Trenutno imam v lasti štiri skuterje, od opreme pa čelado, neoprensko obleko, rešilni jopič, zaščito za hrbet, rokavice in čevlje," razloži Pija, ki ji kljub odličnim rezultatom sponzorji ne priskočijo na pomoč, zato je finančno povsem odvisna od staršev. "Slovenija je izredno majhen trg, zato je težko priti do kakršne koli finančne pomoči, kar so na svoji koži občutili že številni drugi športniki. Z uspehi zaslužim ravno toliko, da pokrijem stroške za sproti, pa še za to ni vedno dovolj. Na začetku tega meseca sem na tekmovanju v Katarju prejela ravno toliko, da sem si kupila povratno letalsko vozovnico," še doda edinka, ki bo z vodnimi skuterji tekmovala vse do tedaj, ko bo dokončala študij na fakulteti za medicino, nato pa bo njena nadaljnja kariera odvisna od možnosti zaposlitve.