Kot je pojasnila, odločitev ni bila lahka. Sprejela pa jo je na domačem terenu v Areju, kjer je leta 2007 na svetovnem prvenstvu doživela najlepše trenutke športne poti, ko je zmagala v smuku in superveleslalomu. Velik delež k uspehom legende je prispevala tudi slovenska roka. Trboveljčan Aleš Sopotnik je bil serviser Anje Paerson v njenih najtrofejnejših letih.

Garaš za občutek, da lahko zmagaš

"Mislim, da me čaka najtežje obdobje mojega življenja. Prvi večji šok pričakujem, ko bom gledala alpsko smučanje po televiziji. Ko sem v Schladmingu gledala moški smuk, sem uživala. Ko pa sem gledala ženskega, sem trpela. Želela sem si biti zraven," je priznala švedska alpska smučarska kraljica, ki se je 95-krat v karieri uvrstila na zmagovalni oder, bila dvakrat skupna zmagovalka svetovnega pokala, še enkrat druga in dvakrat tretja. Dejala je, da je v karieri najbolj uživala na olimpijskih igrah v Torinu. Prav na vsakem startu je vedela, da je sposobna zmagati. In to je občutek, za katerega je vredno garati, je povedala.

Smučarka iz Tarnabyja, tudi rojstnega mesta Ingemarja Stenmarka, je povedala, da si je po Torinu rekla, da bo smučala do naslednjih OI v Vancouvru. Kariero je podaljšala, ker je imela v Kanadi občutek, da se lahko še naprej enakovredno kosa z najboljšimi v hitrih disciplinah, povrhu pa je osvojila bronasto kolajno v kombinaciji. Po koncu lanske sezone je še našla motiv, po koncu letošnje pa je ugotovila, da ga nima več. "Čutila sem, da mi po 15 sezonah v vrhu svetovnega smučanja nekaj manjka. Da potrebujem nekaj novega. Ne vem, kaj. Verjetno se odgovor skriva v drugem življenju, ki bo nastopil zdaj. Želim si uživati. Življenje, ko svoje telo utrujaš s skrajnimi napori in obremenitvami, je skrajno naporno. Na vsakem treningu moraš dati od sebe maksimum. Ko si nalagaš visoke cilje, doživljaš veliko stresov. Mislim, da jih je bilo v mojem življenju dovolj," je premišljeno razlagala Anja Paerson, ki je dejala, da rada vidi nekdanje smučarke, še posebno dobre odnose pa ima z Janico Kostelić in Alexandro Meissnitzer.

Po poteh Vreni Schneider

Švedinja je dejala, da si je kot mlado dekle vedno želela, da bi bila kot Vreni Schneider. Švicarko je izjemno cenila predvsem zato, ker je vedno dala vse od sebe in se po tekmah obnašala naravno. Povedala je, da jo je pot švicarske velikanke vlekla skozi vso kariero. Ponosna je, da ji je podvig dobro uspel, da se jo bomo spominjali še po čem kot zgolj rezultatskih uspehih.

V svoji karieri je zmagovalka 42 tekem svetovnega pokala ponosna predvsem na dejstvo, da je na smukih in superveleslalomih dokazala, da se lahko meri z najboljšimi na svetu. "Švedska je majhna država, ki nima visokih gora. Zato je razumljivo, da v začetku dajemo več poudarka slalomu in veleslalomu. Toda Pernilla Wiberg je dokazala, da se da uspeti tudi v hitrih disciplinah in me usmerila na pravo pot," je priznala Švedinja, ki ji je pot med največje zvezdnice odprlo SP v St. Antonu leta 2001, ko je na svojem prvem velikem tekmovanju takoj osvojila zlato kolajno, in sicer v slalomu. Odtlej je vedela, da je na pravi poti.

Najtežje vprašanje med vsemi za Anjo Paerson je, kaj bo delala po koncu športne poti. "Najprej bom šla na daljše počitnice. Teh si želim bolj kot česar koli. Predvsem pričakujem barvito življenje s prijatelji in družino. Najbolj si želim delati z mladimi. Morda bo trenerska pot postala vodilo v mojem življenju."