O Primožu Habiču, pokojnemu pevcu Nietov, med drugim kroži zgodba, da je na neki žurki na vrhu stavbe na Igriški splezal po opekah do pritličja in nazaj gor v četrto ali peto nadstropje. Da, po tistih opekah, ki štrlijo ven, ter se prostodušnemu pogledu zdijo podobno lahko uganljiva sestavljanka, kot se je oni skupini, ki je pred leti vozila kanu po Savi, zdelo povsem neproblematično, spustiti se preko jezu, kar se je za njih končalo na najslabši možni način. A zgodba o Habičevem plezanju menda ni mit. Da se je zgodila, potruje verodostojna priča, torej Emil C. Poleg tega pa to ni edina urbana prosta plezarija, o kateri se govori. Bržkone je kdo kakšen od drugega slišan vzpon pripisal sebi ali pa je kdo kakšni svoji fantaziji na koncu začel celo verjeti, čeprav se ni nikdar zgodila, vseeno pa obstaja dokaj prepričljiv vtis, da te zgodbe o plezanju v šesto nadstropje po opekah bloka, nasploh niso mit. Da so se zares dogajale. Očiten vzrok za večino njih so bili pozabljeni ključi. Vključno s tisto o mladem stanovalcu stolpnice na Topniški, ki je, kadar je izgubil ali kje pozabil ključe od stanovanja, redno pozvonil pri sosedovih in se potem prav preko opek v desetem nadstropju prebil na svoj balkon. In če je temu tako, se je potemtakem zagotovo zgodil tudi primer, da je kdo odplezal v šesto nadstropje, potem pa ugotovil, da je imel ključe pravzaprav v žepu, le da jih okajen ni našel.
Preostale legende najdete tukaj.
