Toleranca, talenti in tehnologija
Do takšnih sklepov so prišli strokovnjaki s področja socialnega podjetništva in družbene odgovornosti, ki so na strokovnem seminarju v organizaciji Ameriške gospodarske zbornice (AmCham) iskali priložnosti in izzive socialnega podjetništva za razvoj družbe prihodnosti.
V prvi vrsti za to potrebujemo kakovostno sobivanje z naravo, je poudaril častni profesor ddr. Matjaž Mulej. Povedal je, da se nam boljša prihodnost obeta predvsem zaradi inovacij vrednot, kulture, etike ter novih norm in sprememb razmišljanja in obnašanja posameznika kot pomembnega dela celotne družbe. Po mnenju ddr. Muleja napredek družbe prihodnosti temelji na formuli 3T: toleranci, talentih in na tehnologiji, ki je le del celote. "Z ekonomijo v oblaku (Bubble Economy) je konec, saj se porajajo se drugi objektivni pritiski v obliki holizma," meni ddr. Mulej, prepričan, da za dobrobit celotne družbe lahko veliko naredi vsak posameznik, konkretne pristope k rešitvam in delovanju v smeri družbene odgovornosti tako posameznika kot podjetij pa bi morala sprejeti tudi država.
Ekonomija prihodnosti
Dr. Maximilian Martin, kreator definicije socialnega podjetništva v Evropi in povezovalec področij znanja, gospodarstva in javnega dobra, pa meni, da bo glavni izziv tega desetletja pomik socialnega podjetništva iz obrobja v center delovanja podjetij in družbe. Da bomo to dosegli, potrebujemo "neklasične" posameznike, ki zmorejo narediti premike, ki jih ostali ne bi zmogli. "Zato se mi zdi ključno, da kot družba prepoznamo posameznike, ki s svojim razmišljanjem izstopajo iz povprečja in iz sistema in imajo poseben pristop, poglede in vizije, ki se sprva vsem zdijo morda celo šokantne in nesprejemljive, nato pa z njimi z vztrajnostjo spreminjajo ustaljeni tok razmišljanja in delovanja posameznika, inovacij - in nenazadnje - tako lahko spremenijo nek sistem," pojasnjuje dr. Martin.
Že več kot 20 let se z uvajanjem socialnega podjetništva v Sloveniji trudi tudi mag. Miha Ješe, zdaj župan Škofje Loke. Leta 1990 se je namreč na ta način lotil reševanja tekstilne tovarne Gorenjska predilnica pred stečajem in izgubo številnih delovnih mest. V tovarni je še danes zaposlenih 140 ljudi, v 20 letih pa se je brez vmesne postaje na zavodu za zaposlovanje upokojilo kar 700 delavcev tovarne. Ješe je ob tem poudaril, da tovrstne "rešitve" ponuja tudi trenutna kriza. Samo v svoji občini namreč ocenjuje, da bi s socialnim podjetništvom lahko zaposlili med 3 in 4 odstotke brezposelnih, ki so tik pred upokojitvijo in zato sodijo med težje zaposljive ljudi.
Za uveljavitev socialnega podjetništva v Sloveniji si vse bolj prizadevajo tudi mlajše generacije. Eden takšnih je denimo Matevž Slokar, direktor in lastnik mladega in dinamičnega podjetje Slo-bar. Njegov cilj je vzpostaviti linijo prehrambenih izdelkov, katerih izkupiček od prodaje bi namenil za izobraževanje socialno ogroženih mladih.
