Že sam obisk tekme v Tivoliju - zbralo se je nekaj več kot 2000 gledalcev, od tega velika skupina poljskih navijačev, je napovedal, da se ljubljanskim odbojkarjem ne piše nič dobrega. Slaba forma slovenskih prvakov, predvsem pa slaba igra v Rzeszowu je marsikoga odvrnila od obiska dvorane pod Rožnikom, tako da ACH ni imel niti veliko pomoči navijačev, ki so v prejšnjih evropskih tekmah igralcem marsikdaj vlili dodatne moči.
In tistim, ki so ostali doma, najbrž ni žal. Varovanci Igorja Kolakovića so sicer pokazali boljšo predstavo kot na prvi tekmi, a so vseeno bili daleč od napredovanja v finale. Poljaki so spet izvrstno servirali, domači pa preslabo sprejemali, da bi lahko iztržili ugodnejši rezultat (pred tekmo jim je zadostovala vsaka zmaga in uspeh v morebitnem zlatem nizu). Čeprav so izboljšali igro v obrambi in tudi servis, pa je bila realizacija napadov preslaba, da bi lahko napravili presenečenje.
A na njega so upali do konca. Po gladko izgubljenem prvem nizu, v katerem so bile usodni trenutki po izenačenju na 10. točki, ko so gostje povedli s 17:11, in nekoliko boljšem odporu v drugem (v prvem nizu niso niti enkrat vodili), so namreč najboljšo igro pokazali na začetku tretjega niza. Povedli so s 14:9, toda gostje so hitro postavili reči na svoje mesto. Ljubljančane, ki so se očitno tokrat dobro pripravili na servise nemškega reprezentanta Georga Grozerja, je tokrat s servisi pokopal Wojciech Grzyb.
Slednji je bil najzaslužnejši, da so gostje dosegli sedem točk zapored in povedli 17:14. Domačim je sicer uspelo še pravočasno ustaviti njihov nalet, se nekajkrat nato približati na točko zaostanka, nazadnje na 22:23, toda ujeli jih niso. Tekmo je z asom, že svojim petim na tekmi, končal prav Grzyb.
