Skupni znesek nakazil je leta 2010 znašal okoli 11,3 milijona evrov, kar pomeni, da je bil povprečni mesečni znesek pokojnine okoli 110 evrov. Tako nizek znesek je posledica dejstva, da so med njimi tako tisti, ki prejemajo celotno pokojnino, kot tisti, ki prejemajo tako imenovani sorazmerni delež (odmerjen glede na delovno dobo v posamezni državi), ob tem, da so pokojnine v državah nekdanje Jugoslavije precej nižje kot v Sloveniji. Medtem ko je povprečna pokojnina v Sloveniji 576 evrov, prejemajo upokojenci na Hrvaškem v povprečju 287 evrov, v Srbiji okoli 220 evrov in v BiH 180 evrov.

Precej več je uživalcev "slovenskih pokojnin" v državah nekdanje skupne države. Od skupno nekaj manj kot 50.000 jih okoli 25.000 živi na Hrvaškem, približno 17.000 v BiH in nekaj več kot 5000 v Srbiji. Skupni znesek nakazil za letošnje januarske pokojnine je znašal 10,8 milijona evrov ali 217 evrov na osebo.

Trnova pot do socialnih sporazumov

Temeljni dogovor za priznavanje in izplačevanje pokojnin na območju nekdanje Jugoslavije predstavljajo sporazumi o socialnem zavarovanju. Prvi je bil sklenjen leta 1998 s Hrvaško, z Makedonijo velja od aprila 2001, z Bosno in Hercegovino od julija 2008, s Srbijo od novembra 2010, s Črno goro pa od začetka letošnjega leta. Med državami, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, Slovenija socialnega sporazuma nima samo še s Kosovom.

Socialni sporazumi določajo, da vsaka država podpisnica izplačuje pokojnino za dobo, ki jo je zavarovanec dopolnil na njenih tleh. Tistim osebam, ki ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev po nacionalni zakonodaji (samostojna pokojnina), pa omogoča, da te pogoje izpolnijo s seštevanjem zavarovalnih dob. Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in odmeri sorazmernega dela pokojnine za vsako državo posebej se upoštevajo vse zavarovalne dobe (ki se časovno ne prekrivajo), ne glede na to, ali so dopolnjene pred uveljavitvijo sporazuma ali po njej. Če je oseba delala tudi v tretji državi, s katero imata podpisnici sklenjen socialni sporazum, se lahko upoštevajo tudi te zavarovalne dobe.

Do uveljavitve socialnih sporazumov so se v državah nekdanje Jugoslavije uporabljale nacionalne zakonodaje, ki niso omogočale seštevanja zavarovalnih dob. Državljanom Slovenije se je za ugotavljanje pogojev za priznanje pokojnine poleg slovenske upoštevala tudi zavarovalna doba, ki so jo do 31. marca 1992 dopolnili v državah nekdanje Jugoslavije, medtem ko so v drugih državah, nastalih na ozemlju bivše Jugoslavije, svojim državljanom poleg svoje zavarovalne dobe upoštevali tudi slovensko zavarovalno dobo.

Janezu se delo v Srbiji ni ravno izplačalo

Ker je razlaga postopka za seštevanje zavarovalnih dob in preračuna sorazmernega deleža pokojnin zapletena, smo Zpiz zaprosili za tri izračune, v katerih smo uporabili moškega po imenu Janez, državljana Slovenije, živečega v Sloveniji, ki ima na dan izračuna 58 let in 40 let pokojninske dobe, kar zadostuje za upokojitev po slovenski zakonodaji. Po prvi varianti je od leta 1985 do 1995 delal v Srbiji, prej pa 30 let v Sloveniji, po drugi je delal v Srbiji od leta 1995 do 2005 in prej 30 let v Sloveniji, po tretji varianti pa bo po 30 letih v Sloveniji delal v Srbiji od leta 2010 do 2020.

V prvem primeru je za Janeza veljala vsa zavarovalna doba, dopolnjena v Sloveniji, zavarovalna doba, dopolnjena v Srbiji, pa le do 31. marca 1992, kar pomeni, da se mu je upoštevalo 30 let slovenske ter 6 let in 9 mesecev srbske dobe, skupaj torej 36 let in 9 mesecev. Ker ne bi imel dopolnjenih vsaj 40 let pokojninske dobe, kolikor zahteva slovenska zakonodaja, bi se lahko upokojil šele leta 2000, ko bi dopolnil 63 let. Slovenska pokojnina bi se mu glede na pokojninsko dobo 36 let in 9 mesecev odmerila v višini 78 odstotkov.

Po začetku veljavnosti sporazuma v letu 2010 bi izpolnjeval pogoje za samostojno pokojnino (to je brez seštevanja slovenske in srbske dobe). Nova slovenska pokojnina bi se mu odmerila v višini 65 odstotkov, poleg nje pa bi prejemal tudi srbsko pokojnino. Če seštevek nove slovenske in srbske pokojnine ne bi dosegal zneska, ki ga je prejemal pred uveljavitvijo sporazuma, bi mu Zpiz še naprej izplačeval pokojnino v višini, ki jo je prejemal pred preračunom, vključno s povečanji, srbski zavod pa bi svojo pokojnino izplačeval na račun Zpiz.

Tudi v drugem primeru, po katerem je Janez od leta 1995 do 2005 delal v Srbiji, prej pa 30 let v Sloveniji, se po slovenskih predpisih pri 58 letih še ne bi mogel upokojiti, saj se mu srbska zavarovalna doba, ki jo je v celoti dopolnil po 31. marcu 1992, brez socialnega sporazuma ni upoštevala. Lahko bi se upokojil šele pri dopolnjeni starosti 63 let (leta 2008), pri čemer bi se mu pokojnina glede na zavarovalno dobo 30 let odmerila v višini 65 odstotkov. Ker bi bila pri odmeri slovenske pokojnine upoštevana le slovenska zavarovalna doba, se ta pokojnina ne bi preračunala. Začetek veljavnosti sporazuma ne bi vplival na slovensko pokojnino, bi pa, kot pravijo na Zpiz, omogočil lažjo izpolnitev pogojev za srbsko pokojnino, saj sporazum omogoča seštevanje zavarovalnih dob pri ugotavljanju pogojev za pokojnino ter odpravlja ovire pri izplačevanju pokojnin v Slovenijo.

Šele po tretji varianti, prvi po uveljavitvi socialnega sporazuma med Slovenijo in Srbijo, bi se Janez lahko upokojil pri 58 letih, saj bi pogoj v višini 40 let pokojninske dobe izpolnil s seštevanjem slovenske in srbske zavarovalne dobe. Njegova pokojnina bi se v tem primeru odmerila v sorazmernem delu (razmerje med slovensko in skupno dobo, izraženo v mesecih) in bi znašala 54 odstotkov. Če sporazuma ne bi bilo, se srbska zavarovalna doba ne bi mogla upoštevati za izpolnitev pogojev za slovensko pokojnino. Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo bi se tako Janez lahko upokojil šele pri 63 letih, pri čemer bi njegova pokojnina znašala 57,5 odstotka.

Naj ob tem dodamo, da se pri izračunu sorazmernega dela pokojnine upoštevajo le plače ali zavarovalne osnove, od katerih so bili obračunani prispevki. Prav tako pa tudi, da mora prejemnik zavodu, ki pokojnino izplačuje, najmanj enkrat letno dostaviti potrdilo, iz katerega izhaja, da še živi (na Zpiz pravijo, da je to potrebno zato, da ne bi prišlo do izplačevanja pokojnine umrlim v primerih, ko to ni pravočasno javljeno izplačevalcu v tujini).

Sporazumi o socialnem zavarovanju poleg področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer urejajo tudi področje zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti ter nadomestilo plače za čas porodniškega dopusta. Veljajo za vse osebe, ki so ali so bile zavarovane po slovenski zakonodaji in zakonodaji druge države podpisnice, prav tako pa tudi za družinske člane umrlih zavarovancev.

Podobne sporazume, ki temeljijo na seštevanju zavarovalnih obdobij, je sklepala tudi bivša Jugoslavija, večino že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Z državami EU in EGS velja sedaj tako imenovana koordinacijska uredba, ki je bila nazadnje posodobljena maja 2010, poleg tega pa ima Slovenija sklenjene tudi sporazume s Kanado, Avstralijo, Argentino in kanadsko provinco Quebec.

Pokojnine je treba urediti vsaj pol leta prej

Ljudje, ki želijo uveljaviti pravico do pokojnine v kateri izmed drugih držav nekdanje Jugoslavije, morajo vložiti zahtevek za pokojnino pri pokojninskem zavodu v državi, v kateri prebivajo. En sam zahtevek zadostuje tudi v primeru, če so delali v dveh ali več državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene socialne sporazume.

Če ima zavarovanec v eni državi dopolnjene dovolj pokojninske dobe za priznanje pravice do pokojnine, je postopek po zagotovilih Zpiz kratkotrajen. V primerih, da je delal v dveh ali več državah in izpolnjuje pogoje s seštevanjem zavarovalnih obdobij, pa lahko postopek traja tudi več mesecev. Na Zpiz takšnim zavarovancem svetujejo, da vložijo "zahtevek za ugotovitev delovne dobe v tujini" vsaj šest mesecev pred načrtovano upokojitvijo. Zahtevek lahko dobijo na vseh območnih enotah Zpiz, dosegljiv pa je tudi na spletni strani zavoda. Zaradi ugotavljanja zavarovalne dobe, dopolnjene v drugi državi, je treba priložiti kopijo delovne knjižice.

Na Zpizu trdijo, da zapletov, razen slabe volje pri tistih, ki so prepozno vložili zahtevke, ne poznajo. Redki so menda tudi primeri, da drugi zavodi ne bi priznali pravice do pokojnine zaradi neplačanih prispevkov; če že, pa gre ponavadi za manjša obrtniška podjetja.