Je pa vedela za projekt "Pripravniki" v okviru Socialne zbornice Slovenije, ki ga sofinancira evropski socialni sklad, zato je redno pošiljala ponudbe socialnovarstvenim organizacijam. Ko je bil objavljen razpis, se je še enkrat obrnila na vse organizacije, ki jim je že vse leto pošiljala prošnje. Prejela je pet povabil na razgovor in končno tudi pozitiven odgovor v zavodu, ki se ukvarja s psihosocialno pomočjo otrokom in mladostnikom. S 1. novembrom 2010 je sklenila prvo pogodbo o zaposlitvi za dobo enega leta in nato opravila vse obveznosti v okviru pripravništva. Konec lanskega leta jo je delodajalec razveselil z novico o nadaljnji zaposlitvi.

Primer N. P. je zgodba s srečnim koncem. Po letu dni truda in dejavnega iskanja si je mlado dekle našlo prvo zaposlitev, in to celo na svojem interesnem področju. Mnogim mladim pa ne uspe. Največ mladih Evropejcev si na začetku svoje poklicne poti najde priložnostne zaposlitve, kot je delo v trgovini ali pomoč gospodinjstvom, in zanje v glavnem velja pravilo, da delo "hitro dobiš in hitro izgubiš". To seveda ne pomeni nič drugega, kot da opravljajo slabše plačana dela. Obupati pa kljub vsemu ne gre: mladi so vendarle gonilna sila premikov na trgu dela in približno polovica (48 odstotkov) vseh, ki so na stari celini v letu 2010 našli službo, je bilo prav mladih med 18. in 29. letom.

Na evropskem trgu dela je v tem trenutku brezposelnih skoraj 24 milijonov ljudi, od tega je mladih pod 25 let okoli 5,5 milijona. Samo Španija in Velika Britanija beležita vsaka po milijon brezposelnih mladih, a na Otoku to pomeni "le" dobro petino mladih. Daleč najhuje je v Španiji in Grčiji, saj je v obeh državah brez dela kar polovica mladih pod 25 let. Zato niti ni čudno, da nekateri že govorijo o izgubljeni generaciji. Lahko bi dodali tudi "pozabljeni" generaciji, saj se doslej politika z mladimi ni preveč ukvarjala - do pred mesecem, ko je vodja bruseljske administracije Jose Manuel Barroso napovedal posebne ekipe, ki bodo odšle v posamezne problematične države, da bi pomagale pri porabi evropskega denarja, namenjenega zaposlovanju mladih. Vse doslej o problemu mladih nihče ni govoril preveč na glas. Bolj v ospredju, in to v celotni Evropski uniji, je namreč pokojninska reforma.

Slovenija je bila od leta 2004, ko je vstopila v EU, vsako leto opozorjena na vzdržnost javnih financ zaradi staranja prebivalstva, zato naj bi bila rešitev pokojninska reforma. Slovenija ne le, da reforme ni sprejela, zavrnila jo je na referendumu. To leto se oblast z njo ne bo ukvarjala, aktualna bo prihodnje leto, je nedavno napovedal novi minister za delo Andrej Vizjak. Glede na to, da je bil Vizjak nekoč minister za gospodarstvo, mu je jasno, da sta vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema odvisna od prispevkov, davkov in prihrankov zaposlenih - vseh zaposlenih, tudi mladih. Če mladi dela ne bodo dobili, se torej upokojencem ne piše nič dobrega.

Medtem ko je Bruselj sredi februarja letos obelodanil belo knjigo o pokojninah, v kateri izpostavlja krčenje delovno sposobnega prebivalstva v Evropi, pa se ponekod številni mladi sprašujejo, bodisi kje najti delo bodisi kam s pridobljeno izobrazbo. Če je na eni strani vsak dan več upokojencev, pa je po drugi strani na cesti vsak dan več mladih. V vseh 27 članicah EU naj bi jih bilo več kot 22 odstotkov.

Čeprav je vsa pozornost Evrope v preteklih mesecih in letih veljala Grčiji, ki da mora nujno sprejeti obsežne varčevalne ukrepe, med drugim zvišati upokojitveno starost, pa je nekdo vendarle opazil tudi množico mladih, ki ne vidijo izhoda iz svojega slabega položaja. Mladih razočaranih Grkov je ogromno: kar 46,6 odstotka jih v tej sredozemski turistični državi nima dela. Podobno je pri Špancih, kjer je brezposelnih še več, 49,6 odstotka mladih. V številnih drugih državah, denimo na Portugalskem, v Italiji, na Slovaškem, v Litvi in Latviji ter na Irskem, je mladih brez dela okoli tretjina vseh brezposelnih.

Slovenija zgled?

Tako se je letos vendarle zganila evropska komisija: februarja je v omenjene najbolj problematične države poslala posebne ekipe, ki naj bi se skupaj s strokovnjaki v posamezni državi osredotočile na konkretne korake, kako znižati brezposelnost med mladimi in pri tem uporabiti denar iz proračuna EU. Kar naenkrat je bilo namreč v okviru strukturnih skladov na voljo 82 milijard evrov, od tega iz socialnega sklada, namenjenega zaposlovanju in usposabljanju, 22 milijard. Ker gre za denar, ki se vnaprej dodeli državi ali regiji, so se nekateri upravičeno spraševali, ali ne bo Bruselj teh sredstev upravičencem kar odvzel. Kot je pojasnil komisar za regionalno politiko Johannes Hahn, ki se je minuli teden mudil v Sloveniji, gre za nedodeljena sredstva, ki niso bila pripisana še nobenemu konkretnemu projektu na terenu.

Težava pa je globlja, zato niti ni čudno, da so se pojavile ekipe, ki na terenu rešujejo zaplete. Ne samo, da je črpanje preslabo - do zdaj je porabljenih le okoli 35 odstotkov denarja iz socialnega sklada -, sredstva niti niso namenjena tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Analiza evropske komisije je pokazala neujemanje med deležem brezposelnih mladih in njim namenjenimi sredstvi. Tako so denimo junija 2010, ko so številke kazale 32 odstotkov brezposelnih mladih v Grčiji, 27 odstotkov v Italiji in 36 odstotkov v Litvi, te države mladi generaciji iz socialnega sklada namenile 11, 15 oziroma 14 odstotkov sredstev.

Črpanje iz skladov je resda treba pospešiti, a treba je tudi najti nove pristope. Če mladi Španci, Portugalci, Grki, Italijani, Slovaki, Balti in Irci razmišljajo o tem, da bi zaradi slabih razmer na trgu dela zapustili svojo državo in odšli s trebuhom za kruhom, jim ni treba daleč. Povsem drugačna je slika v Nemčiji, Avstriji in na Nizozemskem, kjer je brezposelnih mladih manj kot 10 odstotkov. Kot model se vedno znova omenja Nemčija s svojim vajeniškim sistemom. Mladi ob šolanju opravljajo prakso v podjetjih, kar država delno financira, pogosto pa se nato v podjetju tudi redno zaposlijo.

Dobrih praks je povsod dovolj, tako da se je treba vprašati, zakaj še vedno toliko težav, ko gre za porabo evropskih sredstev in pospeševanje zaposlovanja mladih. Socialni sklad ima sicer denar na voljo tako za starejše delavce kot za mlade. Slednjim je bilo v Sloveniji v okviru razvoja človeških virov v obdobju 2007-2012 v programih aktivne politike zaposlovanja namenjenih skoraj 32 milijonov evrov, mladih, vključenih v programe aktivne politike zaposlovanja, pa je bilo 14.007.

Kot kaže evropska statistika, pri nas večjih problemov ni. V Sloveniji je mladih brez dela okoli 15 odstotkov, kar je precej manj od povprečja v EU. Da je pri nas stanje pravzaprav odlično, je omenil Barroso na januarskem vrhu EU, ko je Slovenijo izpostavil kot dober primer spodbujanja zaposlovanja mladih. V Sloveniji se mu zdi dober ukrep uporaba sredstev evropskega socialnega sklada za financiranje spodbujanja zaposlovanja mladih odraslih, mlajših od 26 let.

V Sloveniji dejansko lahko nekatere projekte uvrstimo med primere dobre prakse. Zasavka N.P., ki ji je uspelo priti do dela preko programa spodbujanja zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva "Pripravniki" v okviru razvojne prioritete "Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti", je le ena od skupno 252 oseb, ki so bile v letih 2010 in 2011 vključene v ta projekt, ki je omogočal delo do največ 12 mesecev. Opravljeno pripravništvo in strokovni izpit kot cilj projekta naj bi omogočala neposredno zaposlitev na področju socialnega varstva, so poudarili na ministrstvu za delo.

Drug primer so "Socialni inovatorji prihodnosti" v okviru Društva mladinski ceh, ki se prav tako ukvarja s socialno problematiko mladih, ki kot ranljiva družbena skupina vstopajo na trg dela. Lani je bil tako vzpostavljen inkubator socialnih inovacij in podjetništva za mlade z razvitim izobraževalnim modulom in vsemi podpornimi mehanizmi za ustanavljanje socialnih podjetij ter kot pomoč pri nadgradnji obstoječih mladinskih organizacij v socialna podjetja. Inkubator ponuja pomoč pri raziskavi trga, pripravi poslovnega načrta in umeščanju produktov in storitev na trg. Prav tako inkubator socialnim podjetnikom oziroma socialnim podjetjem zagotavlja mentorstvo v začetnem obdobju njihovega delovanja. Kot primer dobre prakse nekateri izpostavljajo tudi subvencije za samozaposlitev: s pomočjo teh se je leta 2011 samozaposlilo 4191 brezposelnih oseb, od tega 275 mladih. A v zvezi s tem ukrepom se je pojavljalo kar nekaj problemov, tako da bi kot uspešne lahko šteli le tiste posameznike, ki so si tudi na daljši rok zagotovili samozaposlitev, ne pa tudi tistih, ki so se kasneje ponovno prijavili na zavod za zaposlovanje kot brezposelni.

Evropska statistika, četudi se zdi obetavna, pa ne pove vsega. Ko govori o 15-odstotni brezposelnosti mladih pri nas, zajema le posameznike do 25. leta starosti. Med registriranimi brezposelnimi je bilo sicer konec februarja 2012 v Sloveniji 12.863 ali 11,2 odstotka mladih, starih do 25 let. Stopnja brezposelnosti za mlade od 15 do 24 let je bila, kot so nam pojasnili na zavodu za zaposlovanje, v zadnjem četrtletju 2011 po anketi o delovni sili 17,4-odstotna, evropski statistični urad Eurostat pa je objavil stopnjo za tretje četrtletje 2011, ki znaša 15,2 odstotka. Dejstvo pa je, da pri nas mladi do 25 let v glavnem še študirajo. Če si pogledamo podatke o brezposelnih do 29. leta, dobimo povsem drugačno sliko, saj število ljudi brez dela naraste na 27.000.

Glede na to, da je še posebej ogromna skupina brezposelnih mladih od 25. do 29. leta, vse kaže na težave z zaposlitvijo po končanem študiju. Razlogov, zakaj mladi ne morejo do dela, je več. Na zavodu za zaposlovanje so poudarili, da je pri nas brezposelnost med mladimi največja prav med iskalci prve zaposlitve. "Primanjkuje jim veščin iskanja zaposlitve. Večinoma se zaposlujejo za določen čas, velikokrat na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi, zato je zanje značilno pogosto prehajanje iz zaposlitve v brezposelnost," pojasnjujejo na zavodu in kot dodatni razlog poleg poklicnih neskladij omenjajo krizne razmere, ki vplivajo na rast celotne brezposelnosti, s tem pa tudi na brezposelnost mladih.

Prav finančna in gospodarska kriza je tista, ki je k slabemu položaju mladih na trgu dela pripomogla v Grčiji, na Portugalskem in Irskem. Vse te države namreč prejemajo pomoč iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost. Slovaška in baltski državi se po drugi strani soočajo s prevelikimi razlikami v ponudbi in povpraševanju po kadrih. V Italiji je trg dela preveč segmentiran, Španci pa se soočajo s prevelikim osipom, kar pomeni, da podjetja ne najdejo usposobljenih ljudi za delovna mesta, ki jih razpisujejo.

Posledice za vse življenje

Veliko mladih postaja pasivnih, nekateri celo obupajo. Četrtina mladih Evropejcev je brezposelnih že več kot 12 mesecev. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) je za 21 držav EU ocenila, da jih dolgotrajna brezposelnost oziroma neaktivnost mladih stane približno dve milijardi evrov na teden oziroma 100 milijard evrov na leto (1,1 odstotka BDP). Za Slovenijo znaša ta strošek okoli 344 milijonov evrov (0,9 odstotka BDP). Če bi delo uspelo najti le desetini mladih, bi na leto prihranili več kot 10 milijard evrov, ocenjuje Eurofound. Mladi so seveda tisti, ki v težkih časih nastradajo prvi. Nimajo veliko izkušenj in pridobljenih veščin in jih je največkrat lažje odpustiti kot starejše delavce. Ponekod se tudi držijo pravila, da se odpusti naprej tiste, ki so zadnji prišli v organizacijo, in to so običajno mladi. Odpuščanju pa se v kriznih časih priključi še zamiranje zaposlovanja na novo, kar dodatno prizadene prve iskalce zaposlitve. Pri nas in tudi marsikje drugod, denimo na Danskem in Finskem, niti visoka izobrazba ne pomeni več boljših možnosti, kar mlade diplomante še dodatno peha v resigniranost.

Recesija tako prizadene mlade na več načinov. Nedvomno oteži prehod iz šole na delovno mesto, hkrati pa ne vpliva samo na plačo, ampak tudi na prihranke. Študije namreč kažejo, da imajo izobraženi mladi, ki vstopijo na trg dela v času recesije, slabše plače in posledično nižje življenjske prihranke, pristanejo pa tudi v slabših oziroma slabše plačanih poklicih. Še več: veliko takih meni, da je uspeh v življenju odvisen od sreče in ne naporov. Podpirajo vladno redistribucijo, vendar imajo manj zaupanja v javne institucije. Ti mladi imajo nižja pričakovanja in, kot rečeno, nižje dohodke od tistih, ki so si prvo zaposlitev našli v času razcveta.

Stanje v Evropi torej ni rožnato, še slabše pa je, če se primerjamo z Japonsko in ZDA. V Ameriki je brezposelnih mladih precej manj kot na stari celini, na Japonskem pa vsaj pol manj. A povsod brezposelnost mladih narašča in izkušnja "biti brez dela" pušča posledice za vse življenje.

Mladi, ki jim enostavno ni uspelo, so namreč s to slabo izkušnjo zaznamovani za vedno. Najhuje je, ker je iz leta v leto več takih, ki si ne morejo najti niti začasnega dela, niti se ne odločijo za nadaljnje šolanje oziroma primerno usposabljanje. Podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kažejo, da je delež mladih v starosti od 15 do 24 let, ki se niso niti šolali niti delali, sredi leta 2010 znašal že 12,5 odstotka, medtem ko je leta 2008 znašal 10,8 odstotka.

Narašča torej število neaktivnih mladih, kar za družbo nikakor ni dobro. Očitno se tega v Bruslju zavedajo, saj so aktivirali ekipe za posamezne države za pomoč pri zaposlovanju in usposabljanju mladih. Možnosti, kako stanje izboljšati, pa je seveda več.

Aktivne vlade in aktivni mladi

Lahko se spodbudi povpraševanje po delovni sili kot celoti, lahko pa se z določenimi ukrepi (denimo fiskalnimi) da prednost mlajšim. A dejstvo ostaja, da so izobrazba in veščine ključne. Evropski sistem za spremljanje ponudbe delovnih mest (European Vacancy Monitor) kaže, da je visoka kvalificiranost bistvena in da je med tistimi, ki jim je uspelo najti zaposlitev, v zadnjem času zelo poraslo število mladih strokovnjakov. Da so delodajalci na določenih področjih odvisni prav od mladih, ni skrivnost. Ti se namreč pogosto bolj spoznajo na nove tehnologije, govorijo več tujih jezikov in raje potujejo, nenazadnje so tudi na tekočem z družabnim dogajanjem. Med področji, kjer so bili prav mladi med vsemi iskalci najbolj uspešni, je v ospredju predvsem naravoslovje (68 odstotkov), podobno so uspešni tudi pri spremljanju turistov na potovanjih ter pri delu v povezavi s kulturo, zabavo in športom.

Podatki pa kažejo tudi na veliko število mladih, ki si najdejo (vsaj) začasno zaposlitev kot prodajalci in čistilci, kar ni tako obetajoče, vsaj na dolgi rok ne. Zato bodo ukrepi, kot je podpora socialnega sklada, še kako dobrodošli. Ob tem pa tudi boljša podpora svetovalcev za zaposlitev, podpora za primer brezposelnosti, da ne padejo v revščino, razne oblike vajeništva oziroma sočasnega šolanja in usposabljanja za lažji prehod v zaposlitev ter bolj resne strategije za najbolj ranljive skupine mladih.

V OECD opozarjajo, da ni najbolj smiselno mlade pošiljati nazaj na šolanje, temveč jih je treba opremiti s "sodobnim" znanjem, denimo osnovami računalništva in tehnike, in jim ves čas stati ob strani pri najrazličnejših oblikah dela. Na Japonskem so v času recesije podvojili število svetovalcev za mlade diplomante, da bi jim kar najhitreje našli zaposlitev. V Sloveniji se sicer lahko brezposelni mladi vključijo v različne programe aktivne politike zaposlovanja, od programov usposabljanja in izobraževanja do konkretnih spodbud pri zaposlovanju, vendar se proces obravnave glede na raven izobrazbe ne razlikuje. Se pa razlikujejo zaposlitveni cilji, aktivnosti za čim hitrejšo zaposlitev in nabor ustreznih storitev, so poudarili na zavodu za zaposlovanje in dodali, da lahko delodajalci uveljavljajo tudi davčne olajšave in povračilo prispevkov delodajalca za zaposlitev brezposelnih mladih.

Izključno vlade oziroma pristojne službe pa problema ne bodo odpravile. Gre za izziv, ki terja sodelovanje vseh, sindikatov, nevladnih organizacij, delodajalcev in seveda mladih samih. Nikakor pa nihče ne bi smel stati križem rok in ukrepati šele tedaj, ko številke pokažejo 50-odstotno brezposelnost. Mladi, ki so se v zadnjih letih znašli brez dela, vsekakor krize niso povzročili in zato tudi ni pošteno, da bi preko dolgotrajne brezposelnosti ali dolgotrajnih nizkih dohodkov nosili vse njeno breme. To velja še posebej v kontekstu starajoče se družbe na stari celini. Po drugi strani pa se starejši soočajo s podaljševanjem delovne dobe in vse nižjimi pokojninami, s katerimi nekateri komaj preživijo. Zato bo treba v prihodnje iskati celovite rešitve - take, ki upoštevajo potrebe tako mladega človeka kot tudi starejšega, saj je verjetno vsem jasno, da drug brez drugega ne moremo.