Medtem ko je imel svetovni prvak v poletih Robert Kranjec nastop na tekmi zagotovljen vnaprej, so bili včeraj v pravih spomladanskih razmerah uspešni Jurij Tepeš (11. mesto), Jaka Hvala (16.), Jure Šinkovec (24.), Nejc Dežman (24.) in Tomaž Naglič (27.).

Potem ko je Jurij Tepeš v serijah za trening z dosežkoma 201 in 214 metrov potrdil sloves specialista za polete, je v kvalifikacijski seriji pristal pri 199,5 metra v skoraj povsem novem tekmovalnem kombinezonu, s katerim je sicer tekmoval že v Predazzu. Ker je v Italiji v njem slabo skočil, ga je pospravil v omaro, pred Planico pa ga je spet vzel iz nje. "Ni razlogov za zadovoljstvo. Po napaki na odskočni mizi sem se rešil le na račun mojega dobrega občutka za letenje. Na srečo prvi dan ni bilo treba pokazati več. Zdaj bom skakal bolj sproščeno," si je vidno oddahnil Jurij Tepeš, potem ko ga je bolela roka, saj je tako kot večina tekmovalcev podelil na stotine avtogramov navdušenim mladim navijačem.

Če je Tepeš delo opravil rutinsko, je prijetno presenetil 18-letni Jaka Hvala. V Planici je debitiral na letalnici in pokazal obilo neustrašnosti ter občutka za letenje, saj je že v drugem poletu pristal pri 203,5 metra. "Malo me je bilo strah, a ko sem se pognal s startne klopi, je strah izginil. Prvi dan na letalnici resnično nisem pričakoval dvestotice. Skok mi je lepo uspel, razmere so super, zato sem izjemno srečen. Forma ni popolna, ker še vedno delam napake na mizi. Naslednje dni želim le uživati v poletih," je povedal izjemno nadarjeni in lepo vzgojeni Jaka Hvala, fant s Ponikev na Šentviški planini v občini Tolmin, ki je prehodil trnovo pot od samorastniških začetkov do danes, ko obeta, da bo postal svetovni zvezdnik.

Ker so imeli v Ponikvah le 18- in 35-metrsko skakalnico, ga je oče, ki je bil tudi njegov trener, tri leta, od šestega razreda osnovne šole do vpisa na srednjo šolo v Kranju, vozil vsak dan na treninge v 100 kilometrov oddaljeni Trbiž in nato Beljak. To je bil za družino, ki ima tudi kmetijo, pravi logistični zalogaj. Potem ko je sin končal šolski dan v Mostu na Soči, oče pa službo v Tolminu, je pogosto pisal naloge kar na kolenih v avtomobilu.

Tudi Jure Šinkovec je stavil na nov tekmovalni dres v modri barvi, katerega je izbral njegov trener Simon Podreberšek, potem ko je bila doslej njegova zmagovita kombinacija zlata barva. Ker je bil najdaljši polet dolg 191 metrov, ni skakal do stropa, ampak si je oddahnil. "Preživel sem, prvi cilj sem izpolnil. Najbolj me je bilo strah četrtka, ker če ne bi skočil daleč, bi lahko le še dal noge v zrak. Po slabem nastopu v Skandinaviji sem izgubil samozavest, preveč sem začel razmišljati, zdaj pa moram bolj uživati," je vtise strnil Jure Šinkovec. Nejc Dežman, ki si je s Šinkovcem razdelil 24. mesto, je hvalil fenomenalne navijače, potem ko je v prvem poletu v Planici doživljal pravo malo dramo. Z odskočne mize ga je prineslo tako postrani, da je že hotel razširiti roke za predčasen zasilni pristanek, a se mu je nato smučka poravnala, da je lahko nadaljeval let. Tomaž Naglič je bil edini iz nacionalne skupine, ki se je prebil na tekmo, in s tem dokazal, da uživa v poletih.