Tretjina denarja za plače
Zavod Maribor 2012 - EPK je nastal 25. januarja 2010, ko je mariborski mestni svet sprejel odlok o njegovi ustanovitvi. Lani je imel za svoje delovanje na voljo že več kot sedem milijonov evrov prihodkov. Za stroške dela zaposlenih je porabil 820.401 evrov, za plačila zunanjih sodelavcev pa bistveno več, in sicer skupno 1,362.570 evrov. Za plače zaposlenih in plačevanje zunanjih sodelavcev je torej porabil tretjino razpoložljivega denarja.
Svet zavoda Maribor 2012 v teh podatkih ni zaznal ničesar skrb zbujajočega. Na zadnji seji je soglasno potrdil letno poročilo zavoda in pohvalil poslovanje zavoda. Svetniki so pri tem izpostavili dejstvo, da je zavodu uspelo poslovati pozitivno, čeprav jim je mestna občina Maribor ostala dolžna kar 1,3 milijona evrov pogodbeno dogovorjenih prihodkov. Število zaposlenih se svetu zavoda ne zdi problematično. Po besedah Rudija Mogeta, predsednika sveta zavoda Maribor 2012, je njihovo število glede na količino in zahtevnost dela celo premajhno. "Zavod je začel delati iz nič in je moral vse postaviti na noge," je ocenil Moge. Direktorica zavoda Suzana Žilič Fišer pa je izpostavila, da so morali v slabem letu dni nadoknaditi triletno zamudo pri odločanju na ravni države in lokalne skupnosti, kako izvesti ta projekt. Lani so na primer izpeljali 140 projektov, letos jih je na programu dobrih 400.
Čakajo na občinski proračun
Pred več kot 50 leti so bile mednarodni bestseller knjige Cyrila Northcota Parkinsona, v katerih je avtor ironično obdeloval pojav nebrzdanega razraščanja birokracije. Eden izmed osnovnih naukov Parkinsonovega zakona je dejstvo, da uradniki drug drugemu povzročajo dodatno delo in se zato njihovo število povečuje, ne da bi se dejansko povečal skupni obseg njihovih delovnih nalog. Parkinson je to dokazoval s primerom naraščanja birokracije v britanski mornarici in številom uradnikov v britanskih kolonialnih ministrstvih.
Ali je tudi zavod Maribor 2012 podvržen tem ekspanzijskim zakonom javne uprave, je nemogoče ugotoviti, saj obstaja komaj dve leti, število zaposlenih in sodelavcev pa se je bliskovito povečalo v kratkem času. Nehvaležne so tudi morebitne primerjave z obstoječimi kulturnimi institucijami. Kljub temu kaže omeniti, da ima javni zavod Narodni dom Maribor 34 zaposlenih in tri redne pogodbene sodelavce; za njihove plače in honorarje je lani namenil 777.000 evrov, v letu 2011 pa je izpeljal 1488 dogodkov. Cankarjev dom ima 164 redno zaposlenih delavcev. Januarja letos je za plače in pogodbeno delo izplačal 366.000 evrov, v lanskem letu pa je imel na programu 2017 prireditev.
Mnogoštevilni zunanji sodelavci zavoda Maribor 2012 pa letos vsekakor nimajo razloga za dobro voljo. Ker Mestna občina Maribor še ni sprejela proračuna za letošnje leto - svetniki ga bodo prvič brali šele danes - zavod že tretji mesec posluje po začasnem finančnem načrtu z omejenimi sredstvi. Denar zato zadošča le za izplačilo plač redno zaposlenim in za poravnavo stroškov ogrevanja, zmanjkuje pa ga za zunanje sodelavce in celo za program. "Trenutna finančna situacija v zavodu je resna, saj nam kljub premišljenemu gospodarjenju zmanjkuje likvidnostnih sredstev," je v pogovoru za časnik Večer opozoril Moge.
