Glavkom je bolezen, ki postopno in nepopravljivo okvarja vlakna vidnega živca, ki prenašajo vidno informacijo v možgane, in mrežnice. Če določeno število živčnih vlaken propade, pride do izpada vida in slepote. Najbolj pogosta je tiha oblika bolezni, ki ji pravijo primarni glavkom odprtega zakotja. Obstajajo tudi redkejše oblike glavkoma, na primer prirojeni glavkom ali sekundarni glavkom, ki je posledica drugih bolezni. "Za primarni glavkom pa ne vemo vzroka in ni povezan z drugimi očesnimi boleznimi," je povedala vodja oddelka za glavkom na Očesni kliniki UKC Ljubljana doc. dr. Barbara Cvenkel.
Ker bolezen poteka brez večjih težav, polovica obolelih sploh ne ve, da ga ima. V Sloveniji je 900.000 ljudi, starih od 40 do 80 let, zato ocenjujejo, da ima glavkom 20.000 ljudi. "Skoraj polovica jih ne ve, da ga ima, in vsaj pet odstotkov jih oslepi," je razložila razširjenost in posledice bolezni.
Ko bolniki opazijo slabši vid in pridejo k zdravniku, je namreč že prepozno, saj je bolezen takrat že močno napredovala. Ker je okvara vidnega živca nepovratna, je pomembno, da bolezen dovolj zgodaj odkrijemo, torej preden je okvara vida tako velika, da človeku okrni kakovost življenja. Zato je pomembno, da poznamo skupine ljudi, ki so bolj ogrožene za razvoj te bolezni. To so starejši ljudje, ljudje, ki imajo bližnjega družinskega člana z glavkomom, tisti z visokim očesnim tlakom in kratkovidni ljudje.
Pomemben dejavnik tveganja je visok očesni tlak. Visok očesni tlak ne pomeni že glavkoma, opozarja zdravnica, prav tako ta ni nujni dejavnik pri glavkomu, saj ima tretjina ljudi očesni tlak v normalen razponu, pa vendar imajo okvaro vidnega živca, ki napreduje. Pri odkrivanju glavkoma tudi ni dovolj le merjenje očesnega tlaka, potreben je temeljit pregled očesnega ozadja, najbolje pri široki zenici, če opazijo spremembe na izstopišču vidnega živca, je treba opraviti še preiskave funkcije vidnega polja, opozarja Cvenklova.
Pri glavkomu je vidna ostrina dolgo ohranjena in ljudje dobro vidijo; če propadajo živčna vlakna, se sicer pojavijo izpadi v vidnem polju, ki pa jih ljudje ne zaznavajo, saj imajo možgani sposobnost, da te vrzeli zapolnijo s podobnimi stvarmi iz okolice. Bolezen je težko odkriti tudi zato, ker pogosto ne napreduje na obeh očesih enakomerno. Zato ljudje pogosto slabši vid zaradi glavkoma odkrijejo naključno. "Tudi če starejši človek dobro vidi na daleč in nima očal, mora hoditi na preglede in je treba oči dobro pregledati. Če se očesni tlak počasi zvišuje, se namreč oko na to privadi in tak človek nima težav," opozarja zdravnica.
Če okvaro vidnega živca odkrijejo dovolj zgodaj, lahko z zdravljenjem upočasnijo slabšanje bolezni oziroma odložijo nastanek bolezni. Zdravljenje je usmerjeno v znižanje očesnega tlaka; začnejo z očesnimi kapljicami, ki so precej učinkovite, dodatno lahko zdravijo bolnika z laserjem, če pa očesnega tlaka tudi s tem ne morejo znižati, je potrebna operacija.
Glavkomu rečejo tudi zelena mrena in te bolezni ne bi smeli zamenjevati s sivo mreno, ki pomeni katarakto, skalitev leče. Če to lečo z operacijo odstranijo in vstavijo umetno lečo in če ima bolnik zdravo očesno ozadje, bo dobro videl. Pri glavkomu pa je okvara nepovratna.
Kdaj na temeljit pregled oči?
Ko smo starejši od 40 let, običajno že potrebujemo očala za branje, in takrat je tudi čas, da oftalmolog ob očesni ostrini pregleda tudi očesno ozadje in določi očesni tlak. Če bi se taki temeljiti pregledi izvajali redno - saj je treba očala zamenjati na nekaj let - bi verjetno ugotovili številne ljudi z začetno stopnjo glavkoma, opozarja Barbara Cvenkel. Ljudem, ki imajo glavkom v ožjem družinskem krogu, pa temeljit pregled svetuje že po 35. letu starosti. Predstojnica očesne klinike prof. dr. Branka Stirn dodaja, da žal samo z eno temeljito preiskavo oči pri posamezniku ogroženosti zaradi glavkoma ne morejo ugotoviti in ga je treba spremljati skozi leta, še posebno če na vidnem živcu ugotovijo spremembe, ki bi lahko vodile v glavkom. Opaža, da je med starejšimi ljudmi, ki tudi sicer potrebujejo redne kontrole vida, skupina takih, ki so dobro pregledani, mnogi pa ne hodijo na preventivne preglede in preglede za očala, četudi vozijo avto še v pozna leta.