Njihovi strokovnjaki so izvedli kontrolne preglede pri vseh, ki mlekarni dobavljajo mleko, hkrati pa so opravili še postopke certifikacije v mešalnicah krmil in kmetijskih zadrugah.

V proizvodnji mleka so namreč največji problem krmila za krave molznice, ki jih kmetje kupujejo. Ta so povečini iz uvožene soje in koruze, ki se uvrščata med najpogosteje gensko spremenjeni rastlini na svetu. Na včerajšnji okrogli mizi v Mlekarni Celeia v Arji vasi je dr. Martina Bavec, vršilka dolžnosti direktorice direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, poudarila, da je zlasti pri proizvodnji mleka nujno, da se kontrola izvaja že pri viru, torej pri krmi oziroma krmilnih mešanicah in tudi pri pridelavi krme na kmetijah.

Potrošniki imajo možnost izbire

Sicer pa se je Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru za vzpostavitev standarda odločil iz dveh razlogov. Martina Koren Dvoršak je pojasnila, da so želeli slovenskim proizvajalcem omogočiti, da se odločijo za proizvodnjo živil brez gensko spremenjenih organizmov, slovenskim potrošnikom pa ponuditi možnost, da na prodajnih policah najdejo tudi slovenska certificirana živila.

V Mlekarni Celeia se za ta korak niso odločili ravno z lahkoto, saj je certifikat za sabo potegnil višje stroške proizvodnje, poleg tega so morali premostiti kup birokratskih ovir. "Stopili smo na precej trnovo pot, vendar smo zelo ponosni, da smo prvi slovenski živilski proizvajalec, ki je ponudil bolj zdrave in varne izdelke. Gledali smo v prihodnost, v leto 2015, ko bodo padle mlečne kvote, mi pa želimo tudi takrat zagotavljati normalen odkup mleka. Seveda smo že na začetku dobro vedeli, da sami tega projekta ne bomo mogli izpeljati, zato smo vanj vključili vseh naših 1220 proizvajalcev mleka, 17 zadrug in pet mešalnic. Malo smo jih morali prepričevati, vendar je večina hitro razumela, kaj želimo in se je prostovoljno vključila v shemo", je povedal direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakob in hkrati zagotovil, da se njihovi izdelki zaradi certifikata ne bodo podražili.

Kmetje pristopili k projektu kljub višjim stroškom

Krma brez gensko spremenjenih izdelkov je za nekaj odstotkov dražja, vendar kmetov očitno to ni odvrnilo, da ne bi sodelovali. Darko Beci, eden od proizvajalcev mleka, pravi, da so bili na začetku nekateri res nekoliko skeptični, potem pa so projekt vzeli za svojega, saj se zavedajo pomena zdrave in varne hrane. Zavedajo se tudi, da so kupci vedno bolj ozaveščeni, da ne želijo tveganja zaradi nepreverjenega dolgoročnega učinka gensko spremenjene hrane, da pa po drugi strani za zdaj še zelo slabo poznajo kratico GSO. Tudi anketa, ki so jo organizatorji včerajšnje okrogle mize opravili med naključno izbranimi občani, je pokazala, da jih večina ne ve, da kratica GSO označuje gensko spremenjene organizme.

Projekt Mlekarne Celeia je z navdušenjem pozdravil tudi Dejan Židan, predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje v Državnem zboru RS. Pravi, da zase vedno kupuje hrano, ki ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov, in to predvsem zato, ker je na tem področju še vedno preveč odprtih "varnostnih" vprašanj. Prepričan je, da imajo evropski davkoplačevalci, ki v kmetijsko politiko vsako leto prispevajo skoraj 55 milijard evrov, pravico povedati, česa ne želijo jesti, in da bi morale države temu slediti. Zato je ogorčen nad ravnanjem evropske Agencije za varno hrano, ki bi morala skrbeti za varnost potrošnikov, vendar svoje sklepe sprejema na podlagi analiz in poročil multinacionalk, ki imajo seveda svoje interese. Zaradi plaza kritik, ki se je iz različnih strani vsul nad to strokovno ustanovo, se že pripravljajo novosti, ki bodo spremenile njeno delovanje in bodo znane že marca ali aprila letos.