"Povprečen mednarodni udeleženec srečanja potroši vsaj trikrat več kot klasičen turist," pravi direktor zavoda Kongresnoturistični urad Miha Kovačič. "Poslovni gostje ne uporabljajo samo hotela in restavracije, ampak tudi številne druge storitve, kar jih naredi veliko bolj zanimive za posamezne destinacije in navsezadnje tudi za države."

Slovenija, ki je bila gostiteljica številnih mednarodnih srečanj že v času Jugoslavije, postaja na področju kongresne dejavnosti vedno bolj aktivna in ima na tem področju visok razvojni potencial, ki pa še zdaleč ni izkoriščen. Srečanja potekajo tako rekoč po vsej Sloveniji; od Kranjske Gore do Čateža in od Portoroža do Lendave.

V grobem lahko ločimo med mestnimi destinacijami in bolj turističnimi destinacijami, na primer Obala, Alpe ali zdravilišča in termalni centri. Naročniki lahko pri nas izbirajo med kongresnimi centri, kongresnimi hoteli, hoteli s konferenčnimi zmogljivostmi in posebnimi prizorišči.

"Vsako srečanje ima svoj cilj in od tega ter vrste dogodka je odvisno, katero lokacijo bo organizator izbral. Najboljše so tiste destinacije in ponudniki," poudarja Kovačič, "ki razumejo potrebe in želje organizatorja dogodka in znajo ne samo izvesti naročene storitve, ampak tudi preseči pričakovanja organizatorja, še bolj pa udeležencev srečanja."

Največ srečanj je v Ljubljani

Prestolnica ponuja najobsežnejše kongresne zmogljivosti, sledita ji Portorož in Bled. Vse tri destinacije so tudi najbolj prepoznavne, njihova prepoznavnost pa sega še v čas Jugoslavije.

V zadnjih desetih letih je bilo kar precej narejenega na področju kongresnih zmogljivosti, gradili in obnavljali so v Mariboru, Rogaški Slatini, Radencih, Podčetrtku, na Ptuju, v Velenju, Laškem, Postojni, Lipici, Novi Gorici, Kranjski Gori, Bohinju, Dolenjskih Toplicah, Zrečah, na Čatežu, Dobrni in Rogli. Poleg kongresnih centrov in kongresnih hotelov so za organizacijo dogodkov zanimivi tudi zgodovinski objekti, kot so gradovi in muzeji, po drugi strani pa srečanja, še posebno motivacijski dogodki in timbildingi, potekajo tudi v naravnem okolju, na primer v dolini Soče.

Na slovenskem kongresnem zemljevidu ima že od nekdaj vodilno vlogo Ljubljana, ki se lahko pohvali z enim najpomembnejših kongresov v Evropi - kongresom Svete alianse, ki je potekal leta 1821. Prednosti Ljubljane so dobre kongresne zmogljivosti in ponudba, majhne razdalje med kongresnimi prostori, ne nazadnje h konkurenčnosti pripomore tudi bližina letališča.

Naša prestolnica se lahko pohvali z dvema velikima kongresnima centroma, Cankarjevim domom, ki gosti okoli 250 slovenskih in mednarodnih kongresnih dogodkov na leto, in Gospodarskim razstaviščem, ki poleg 20 dvoran in kongresnih prostorov ponuja še prostorne razstavne površine. Ljubljana sicer premore vrsto solidnih hotelov, primernih za kongresno dejavnost, vendar strokovnjaki na tem področju opozarjajo, da ji manjka nastanitev najvišjega ranga, ki bi lahko zadovoljile najzahtevnejše kongresne turiste.

Nova destinacija za tuje organizatorje

Hotel Lev, ki razpolaga s 173 elegantno opremljenimi sobami za goste in apartmaji ter modernimi sejnimi dvoranami, med katerimi največja sprejme do 350 ljudi, je edini hotel v Ljubljani, ki se ponaša s petimi zvezdicami. Portorož, ki nekatere organizatorje privlači zaradi svoje lege ob morju, premore štiri hotele s petimi zvezdicami, med katerimi velja izpostaviti Grand hotel Bernardin, ki je največji kongresnoturistični hotel v Sloveniji. Ponuja obsežen prostor z deljivo glavno dvorano, ki sprejme do 1100 udeležencev, skupno pa ima 19 namenskih dvoran in sejnih sob, ki so opremljene z najsodobnejšo tehnično opremo. Portorožu ob bok se postavlja Bled, ki udeležencem srečanj v objemu Alp ponuja povsem drugačno doživetje. Alpski biser kongresnemu gostu ponuja več hotelov s štirimi zvezdicami, hotel Toplice, ki se ponaša z najdaljšo tradicijo na Bledu, pa je edini, ki se odlikuje s petimi zvezdicami. V osrčju Julijcev se v kategorijo petih zvezdic umešča tudi hotel Bohinj Park v Bohinju, ki velja za enega najnaprednejših energijsko varčnih hotelov v osrednjem evropskem prostoru. Hotel z 9 dvoranami različnih velikosti, ki sprejmejo do 320 gostov, se lepo zliva z okolico in je odlična izhodiščna točka za poletne in zimske športe.

Eno najmlajših prizorišč je kongresni hotel v Thermani Laško, kjer so pri gradnji upoštevali standarde Kongresnega urada Slovenije in zgradili, tako pravi Kovačič, enega najbolj primernih kongresnih hotelov v Sloveniji.

"Za tuje organizatorje dogodkov smo še vedno nova destinacija, kar je lahko tudi prednost, saj ti v želji, da bi gostom srečanj ponudili drugačno izkušnjo, vedno iščejo nove destinacije," razlaga naš sogovornik in dodaja, da nam tujci priznavajo, da smo dobri gostitelji in se zelo potrudimo za zadovoljstvo gosta ter da je Slovenija lepa dežela s kakovostno kulinariko in čistim okoljem. Kot prednost navajajo tudi varnost in se navdušujejo nad dejstvom, da je vse tako blizu. Po drugi strani pa nam kupci kongresnih storitev očitajo slabšo kakovost hotelskih namestitev, nedostopnost Slovenije po zraku, nepovezanost na ravni destinacij in nizko mednarodno prepoznavnost. Na vprašanje, s katerimi državami Evropske unije se lahko primerjamo, pa naš sogovornik odgovarja, da je vsak dogodek svoja zgodba. "Pri nekem dogodku konkuriramo Dunaju, pri drugem Zagrebu ali Beogradu, pri tretjem Malti ali celo Litvi ali Estoniji. Težko bi nas primerjali z drugimi državami Evropske unije. Razlika ni samo v fizičnem smislu, je tudi v prepoznavnosti in imidžu," še pravi Kovačič.