Kakšno je trenutno stanje v slovenskem kongresnem turizmu? Kako bi ga opisali?

Slovenija ima kot majhna in sorazmerno mlada država zmožnosti za razvoj poslovnega turizma v prihodnosti, vendar je treba postaviti cilje na strateški ravni in jih usmerjeno izvajati. Uradne vladne institucije bi morale več storiti na strateški oziroma politični ravni, da bi se kongresni turizem razvil in bi lahko rekli, da je Slovenija kongresna destinacija. To pomeni, da bi morala biti zagotovljena vsaj osnovna infrastruktura, ki je za kongresni turizem nujno potrebna. Dokler se ukinjajo najpomembnejše letalske povezave z letališči v Evropi, pa nimamo najosnovnejših možnosti za to, da bi lahko govorili o kongresnem turizmu v Sloveniji. Na ravni mesta Ljubljana, Turizma Ljubljane, je bil ustanovljen "strategic bidding team", ki skuša s sistemskim pristopom h kandidaturam za pridobitev kongresov v Ljubljano narediti korak naprej. Skupina tudi opozarja na težave, ki so povezane s kongresnim turizmom, in išče rešitve zanje. Priložnosti za pridobitev kongresov moramo najti doma in zunaj države predvsem prek strokovnih združenj in slovenskih ambasadorjev znanosti v njih. Menim, da se moramo tržno usmeriti na tuje trge, ne samo na države nekdanje Jugoslavije, ampak se moramo usmeriti na celoten evropski in svetovni trg. Zagotovo so profesionalni kongresni organizatorji (PCO) v tujini na eni strani lahko naročniki najemojemalci prostorov kot poslovni partnerji pri nas in hkrati naša konkurenca, ki nam prevzame storitve profesionalnega kongresnega organizatorja.

Gospodarski položaj je vidno vplival in prizadel kongresno industrijo ne samo pri nas, temveč po vsem svetu, vpliv gospodarske krize je precejšen. Zgodi se, da od desetih vloženih kandidatur za kongrese odločevalci niti za eno ne izberejo Slovenije, če pa že, so to manjši kongresi s 100 do 300 udeleženci.

Organizacija kongresov in izobraževalnih dogodkov sicer še vedno poteka, vendar z manj udeleženci, organizatorji zmanjšujejo stroške za dogodek, kongresne dejavnosti so prepolovljene ali jih sploh ni, poteka le strokovni del prireditve. Korporativnih dogodkov je veliko manj in tudi ti so samo s simboličnim stroškovnikom.

Ali država in lokalne skupnosti v kongresnem gostu prepoznajo turista?

V treh desetletjih delovanja je Cankarjev dom s kongresno dejavnostjo postal vodilni na ravni kongresov v Ljubljani in Sloveniji. Vsi večji kongresi so bili organizirani in izvedeni z ekipo, ki je profesionalna in strokovna. V vsem tem času delovanja nismo opazili, da bi država ali lokalna skupnost prepoznala kongresnega gosta kot tistega, ki precej več prispeva k razvoju regionalnega in nacionalnega gospodarstva. Nekaj malega zanimanja in prepoznavnosti vloge kongresnega gosta v zadnjem času kaže Turizem Ljubljana, ki v strateškem obdobju desetih let želi postaviti Ljubljano na vrh kongresnih ciljev v svetu.

Katere prednosti za kraj prinaša kongresni turizem v primerjavi s klasičnim turizmom?

Kongresni turizem opazno prispeva h gospodarski rasti splošnega turizma. Učinki tega se kažejo v turističnem, znanstvenem in kulturnem razvoju. Kongresni gost po statističnih podatkih porabi trikrat več kot običajni turist. To prispeva k rasti BDP, k rasti zaposlovanja, prihodkov od dela in davkov na lokalni in nacionalni ravni. Kongresni turizem povezuje številne turistične, zunajturistične storitve in proizvode ter ustvarja poslovne in zaposlitvene priložnosti za mnoge ponudnike (hotelske namestitve, konferenčne zmogljivosti, agencije za organizacijo dogodkov, agencije PCO, gostinske storitve, trgovinski ponudniki, kulturne dejavnosti, lokalni transport, letalski prevozi ter avdio-video in druga tehnična oprema).

Kakšno je sodelovanje države in lokalnih skupnosti pri organizaciji kongresnih dejavnosti?

Iz izkušenj Cankarjevega doma lahko rečem, da sodelovanja države pri organizaciji kongresov nismo niti začutili, ravno nasprotno, nikoli nas ni nihče niti vprašal o čemer koli v zvezi s tem. Lokalna skupnost Turizem Ljubljana nam pomaga pri stroških namestitev in gostinskih storitev predhodnih oseb, ki pridejo v tako imenovani "checking" zmogljivosti in destinacije. In to je tudi vse.

Katere kriterije ICCA je najtežje doseči? Kje je Slovenija glede na ta merila v primerjavi s tujino?

ICCA destinacijo za srečanje oceni na podlagi desetih glavnih kriterijev, kot so: "value for money" (za dano ceno dobimo kar največ) s stališča organizatorja in udeleženca, dostopnost (mednarodna in lokalna), privlačnost destinacije za udeležence, raven podpore ključnih deležnikov na trgu industrije srečanj ter politike (mesto, država), kakovost in zmogljivost konferenčne infrastrukture, kakovost in privlačnost prizorišč za družabne dogodke, priložnosti za mreženje in navezovanje stikov, možnost za razvoj nekega združenja v določeni regiji, možnost za izvedbo nepozabnega srečanja (ustvarjalnost), okoljska in družbena odgovornost (možnost za izvedbo trajnostno naravnanega srečanja). Če pogledamo vse skupaj, lahko vidimo, da Slovenija pade pri prvem in drugem kriteriju, prav tako pri povezanosti oz. naklonjenosti mestnih in državnih institucij. Slovenija se v bitki za posel, kar kongresi so, ne more preprosto postaviti ob bok npr. velikim letoviščem v Turčiji, kar je razumljivo; skrb zbujajoče pa je, da se težko merimo s Prago ali Budimpešto, ki pa sta za nas že povsem primerljivi, in sicer zato, ker so cene namestitve tam veliko nižje in zato privlačnejše za organizatorja. O dostopnosti smo že tolikokrat pisali; pozitivno je, da imamo še vedno lastno letalsko družbo, močno negativno pa to, da ta zaradi finančnih rezultatov zmanjšuje našo povezanost s svetom. Nam se to že močno pozna. Tudi naše letališče, ki je le 20 kilometrov oddaljeno od Ljubljane in je v središču države, prehitevajo bližnja letališča, ki so zaznala to šibkost. Glede naše tretje negativne točke, tiste o podpori lokalnih in mestnih oblasti, pa tudi ne moremo razumeti, da stvari potekajo tako počasi. Vemo, da nam bližnja in zato še toliko bolj konkurenčna mesta sponzorirajo organizatorje srečanj oz. jim zagotavljajo določeno finančno boniteto (avstrijski Gradec pozna t. i. konferenčno subvencijo, za katero lahko zaprosi organizator, ovrednotijo jo na podlagi ustvarjenih nočitev), kar zagotovo prispeva k njihovi konkurenčnosti, da vztrajanja ob zapletenem režimu za vstop v Slovenijo (garantna pisma) sploh ne omenjam . Skratka, še veliko dela nas čaka.

Kongresni center nima prenočitvenih zmogljivosti; menite, da je to vaša prednost ali pomanjkljivost?

Kongresni center kot samostojni kompleks ponuja udeležencu vse za strokovno delo potrebno udobje z vrhunsko tehnično tehnologijo. Cankarjev dom je tudi kulturni center in lahko gostu v prostem večernem času ponudi vrhunske kulturne dogodke. Je v samem središču mestnega jedra, česar v drugih mestih po svetu ne srečaš pogosto, in vse je na dosegu roke, v razdalji treh do štirih minut, vsi hoteli so oddaljeni do dve minuti hoda. Našteto je zagotovo prednost za kongresni center. Pri namestitvi udeležencev običajno uporabimo hotele, ki so v neposredni bližini kongresnega centra, odvisno od števila gostov na kongresu in potreb po kategoriji hotelov.

Kakšen pomen pri organizaciji kongresne dejavnosti dajete spremljevalnemu programu?

Spremljevalni program kongresa je običajno del programa, ki ga predvidi programski organizacijski odbor kongresa. Na nekaterih kongresih naročnik ta del programa v presojo in organizacijo prepusti PCO. Za udeležence vedno pripravimo dogodke, ki so povezani s predstavitvijo Slovenije, slovensko kulturno dediščino in kulinariko. Za spremljevalce še posebno poskrbimo tako, da si ogledajo naše naravne bisere: od Bleda, Postojne, Škocjanskih jam, Pirana do Plečnikove Ljubljane. Za vsakega gosta se potrudimo, da mu predstavimo za zdaj še neokrnjeno Slovenijo kot destinacijo oz. cilj in izbiro, tako da se vrne k nam s prijatelji in družino.

Koliko kongresnih gostov se udeleži spremljevalnih dogodkov in s kakšnim vtisom o Sloveniji odhajajo?

Večernih kulinaričnih dogodkov se udeleži okoli 70 odstotkov gostov in ti so običajno vključeni v kotizacijo kongresa. Fakultativne dejavnosti se udeleži nekoliko manj gostov, kar je razumljivo zaradi običajno natrpanega strokovnega programa. Pri organiziranih obiskih destinacij pa je udeležba vsaj 50-odstotna. Do sedaj so bili še vsi kongresni gostje navdušeni nad lepoto in predstavitvijo naše dežele.

Majhnost in ljubkost Slovenije, naravne lepote, varnost, majhna razdalja do Dunaja in Benetk pomenijo za kongresno dejavnost nekaj izjemnega. Vsaka regija Slovenije ima določene prednosti, Ljubljana pa leži na stičišču vseh in je kot izhodišče lahko za udeležence zelo zanimiva. Če organiziramo kongres v Ljubljani, lahko zagotovimo hiter dostop z letališča, dobro uro oddaljene izlete in udeležencem pokažemo vso Slovenijo. Kot neraziskana destinacija oz. izbira je zanimiva za kongresni turizem.

V katero smer se bo Cankarjev dom kot kongresni center razvijal v prihodnje?

Cankarjev dom je še vedno največji kongresni organizator v Sloveniji. Z več kot 30-letno tradicijo in strokovno usposobljeno ekipo zagotavlja kakovostno izvedbo kongresov in trženje le-teh po najzahtevnejših standardih v lastnih in drugih dvoranah po Sloveniji. Z našo ponudbo in delom so zadovoljni številni naročniki. V zgodovini kongresov je Cankarjev dom tisto prizorišče, kjer so potekali največji kongresi v državi, in trudili se bomo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.