Ob tem pa raziskave kažejo, da porabijo udeleženci kongresnega turizma najmanj trikrat več denarja kot navadni turisti. Prednosti strategije trženja kongresne Slovenije so zagotovo usmerjenost v zelena srečanja, Conventa kot osrednji dogodek v regiji jugovzhodni Evrope, konsistentna promocija in razvita kongresna infrastruktura. Slabosti pa so: prepočasen razvoj novih kongresnih produktov, premajhna povezanost ponudbe, finančni resursi (stalni boj za preživetje) in samozadostnost. Da bi naša država postala še bolj prepoznavna na svetovnem kongresnem zemljevidu, bi bilo treba torej izboljšati letalsko dostopnost, obseg finančne podpore za kandidature s strani destinacij in trženje. Prav tako bi bilo nujno razvijati prepoznavne kongresne blagovne znamke (dogodke, podjetja) in ustrezno kakovost na vseh ravneh. Le tako bi se Slovenija prebila med prvih 20 držav na svetu, zdaj je okoli 40. mesta (Ljubljana kot mesto pa še nekaj mest za njo) na svetovni lestvici ICCA. Na tej lestvici so uvrščene destinacije glede na število mednarodnih znanstvenih srečanj, organiziranih s strani mednarodnih združenj, ki redno potekajo in rotirajo med vsaj tremi državami.

Po zadnjih podatkih za leto 2010 (za leto 2011 bodo znani konec maja) imajo ZDA največje število organiziranih srečanj (623), takoj za njimi je Nemčija. Ti državi sta vodilni od leta 2004. Španija je že od leta 2007 na tretjem mestu. Velika Britanija in Francija sta se povzpeli na četrto in peto mesto na račun Italije, ki je sedaj uvrščena kot šesta. Sledita ji eksotični Japonska in Kitajska, za njima je Brazilija, ki je padla za dve mesti. Novinka na lestvici top 10 pa je Švica, ki je trenutno na devetem mestu.

Med mesti je na lestvici ICCA prvi Dunaj (154 srečanj), in to že šesto leto zapored. Z Barcelono, Parizom, Berlinom in Singapurjem tvori najboljših pet mest na svetu. Med deseterico sta se prebila tudi Madrid in Istanbul. Sydney je na enajstem mestu, iz deseterice pa sta izpadla Koebenhavn in Stockholm.