Razlika med obema "spomladinkoma" je, poleg prej omenjene "poslovne", tudi ta, da se ukvarja Gregor s ptičjim ženitovanjem, Valentin pa s koreninskimi ključi. Kakor koli že, samo da je pomlad končno tu, a bolj kot toploto potrebujemo letos vodo. Za to, da si pomlad ne bi premislila, so predvsem na Gorenjskem poskrbeli gregorčki, ki so tudi letos ob številnih domačih vodotokih, natančneje ob tistih, kjer sploh še kaj teče, metali v vodo luč. Tovrstno pa bo, sodeč po izjemni suši, vse bolj nevarno početje. Številni vodotoki skozi naseljase vse bolj mezijo, kot pa tečejo, nekateri pa so tudi že presahnili. Že od minulega tedna je, tako kot smo napovedali, razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja. Pri tem nikar ne mislite, da pri vas že ne bo (za)gorelo, češ saj imamo dovolj "fajhtno". Le spomnite se, kdaj nazadnje smo imeli večdnevno deževje s presledki, pisalo se je lansko poletje!

Negativna vodna bilanca kmetijskih tal

Že sredi meseca lahko s pomočjo precej izenačenih napovedi obeh glavnih modelov - evropskega ECMWF in ameriškega GFS - ugotovimo, da smo priče enemu najbolj sončnih marcev v zadnjem stoletju. Že ta teden bomo ponekod presegli večino zadnjih let, potem pa je pred nami še več kot pol meseca. Za rekord se bo letošnji sušec lahko primerjal zgolj s tistim iz leta 1953, ki je bil najbolj sončen doslej in je bilo sončnega obsevanja v Ljubljani krepko več kot 200 ur. Za kmetijstvo neugodne vremenske razmere so zaznamovale že letošnjo zimo. V obdobju od novembra 2011 do februarja 2012 je padlo v večjem delu Slovenije le med 30 in 50 odstotkov povprečnih padavin, manj kot polovico pričakovanih padavin pa so zabeležili tudi na Obali, v delu Krasa, delu Gorenjske in najmanj, pod 30 odstotkov, na skrajnem severovzhodu Slovenije. Na izjemno stanje so vplivale zlasti februarske vremenske razmere, ko je spremljala nizke temperature zraka še močna burja na Vipavskem in Obali. Zato je prst marsikje izjemno suha, trenutno so razmere najbolj kritične v delu jugozahodne Slovenije, sušne razmere pa prevladujejo tudi v severovzhodni Sloveniji. Vodna bilanca kmetijskih tal v času zimskega mirovanja rastlin je na Primorskem že negativna, v Prekmurju pa ni dosegla niti 30 odstotkov običajnih vrednosti za to obdobje (vir: ARSO).

Vetrna erozija v Vipavski dolini

Če kaj, potem so bila v letošnjem svečanu (februarju) izjemna temperaturna nihanja. Čeprav je bil v celoti razmeroma hladen mesec, prva polovica meseca celo najhladnejša po letu 1956, pa smo v zadnjem tednu februarja v Ljubljani kar dvakrat presegli več kot stoleten temperaturni rekord (19,7 stopinje Celzija, letos pa kar 20,4 in celo 21,6 stopinje). Februarski temperaturni rekordi so bili zadnji dan meseca preseženi tudi ponekod drugod po Sloveniji, na primer v Ratečah in Postojni. Povprečna februarska temperatura zraka je bila na Primorskem in v osrednji Sloveniji do 3, drugod pa do 4 stopinje Celzija pod povprečjem. Trajanje sončnega obsevanja je bilo le na skrajnem severozahodu države pod povprečjem, za polovico večje od povprečja pa je bilo v osrednji Sloveniji. Sicer pa je bilo za pretekli mesec značilno moteno zimsko mirovanje rastlin, največ škode - zaradi vetrne erozije - pa je povzročila burja v Vipavski dolini. Odnašala je zgornjo humusno plast in odlagala delce prsti v melioracijske ter druge jarke, struge marsikje že presušenih potokov in drugih vboklih oblik površja. Ker je bila zgornja plast tal na preoranih golih njivskih površinah izsušena, je bila erozija še močnejša, saj je veter zlahka odnašal posušene in s tem lažje delce prsti. Škoda je nastala tudi na posevkih ozimnih žit, ki so bili sejani bolj pozno in še niso bili dovolj ukoreninjeni ter razraščeni, burja pa ni prizanesla niti rastlinjakom. Tudi letos nas narava spet preseneča; le kdaj nam bo prinesla zdaj že zelo potrebne dežne kaplje?