Pogostitve so zelo pomemben in nepogrešljiv sestavni del kongresa. Kako so se v zadnjih letih spremenile smernice na tem področju?

Predvsem bi želela poudariti, da smo se v zadnjih letih v Sloveniji začeli razvijati na področju kongresov in hkrati tudi razvijati najzahtevnejše mednarodne standarde. Smo mehki del, zelo pomemben del. Udeleženci se najpogosteje po nekaj letih spominjajo destinacije po kulinariki, gostoljubnosti in družabnem delu kongresa.

Vaše pogostitve slovijo po prefinjenem občutku za simfonijo okusov, barv in oblik pri pripravi jedi. Kje črpate izvirnost in inovacije?

V Vivo cateringu smo razvili blagovno znamko Vivo congress catering, izobraževali smo se v tujini in doma. Smo partner z mednarodnimi licencami za organizacijo in izvedbo tovrstnih pogostitev. Kongresni turizem je hitro rastoča in zelo zahtevna panoga, kjer so poleg mednarodnih standardov potrebne tudi mednarodne reference.

Pri kongresnih pogostitvah, kjer štejejo sekunde, so zelo pomembni logistika, sistem in odzivnost. V čem se od njih najbolj razlikujejo pogostitve na raznih dogodkih, prireditvah, sejmih...?

Gre za popolnoma drugačen koncept. Bistvo je logistika, prav ste omenili, ne gre za minute, gre za sekunde.

Pri kongresih z nekaj sto ali več tisoč udeleženci je pomembno, da se v 15 minutah, kolikor je premora med sekcijami, vsakemu posamezniku zagotovi dogovorjeni premor za kavo ali kosilo.

Pri dogodkih, kjer je bistvo doživetje, utrjevanje blagovnih znamk, pa štejejo detajli, vsebine in je želja naročnika, da je čas druženja in mreženja med poslovnimi partnerji daljši.

Pri našem delu je zelo pomembno, da ločimo, kdaj smo v vlogi spremljevalnega programa in kdaj smo osrednji del dogodka. Predvsem v tej točki imamo prednost profesionalni kejteringi z mednarodno prepoznavnostjo pred priložnostnimi kejteringi, ki se ne razvijajo strateško na področju kejteringa.

Kongresni kejtering še zdaleč ni le kulinarična oskrba na dogodkih, pa vendar - se morda v zadnjem času tudi na tem področju opažajo posledice gospodarske krize? Ali organizatorji kongresov zategujejo pasove pri organizaciji in izvedbi kakovostne pogostitve?

Seveda tudi na tem področju prihaja do sprememb, odvisno od posameznega kongresa, razponi med osnovnejšo ponudbo in pestro kulinarično ponudbo so se povečali. Tako kot se na eni strani krči ponudba, se pri posameznih ponudnikih širi zaradi pomembnosti kongresa. Kulinarična ponudba je kot osebna izkaznica posameznika, česar se zavedajo tudi nosilci kongresov.

V čem se pogostitve v domačem okolju razlikujejo od tistih, ki jih organizirate na mednarodnih kongresih?

Tukaj ne bi izpostavila domačega ali mednarodnega okolja, predvsem je pomemben namen pogostitve in to, kaj želi naročnik z vsebino sporočiti. Seveda je treba upoštevati tudi to, da ponudbo pogostitve pripravimo v predvidenih finančnih okvirjih.