Meta Černoga
Možganska kap ima pogosto predhodnico, ki jo zdravniki imenujejo TIA (tranzitorna ishemična ataka ali prehodni ishemični napad). Nevrološki znaki se ne razlikujejo od tistih pri pravi možganski kapi, a prej izzvenijo - najpozneje v 24 urah. TIA se pogosto pojavlja kot napovednik za možganski infarkt.
TIA povzroči krvni strdek, ki za krajši čas zamaši možgansko arterijo. Običajno je potrebno zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, vedno pa je treba poiskati tudi vzrok za TIA. Bolniki prehodnih ishemičnih napadov ne bi smeli ignorirati, četudi dokaj hitro izzvenijo, temveč bi morali takoj poiskati zdravnika. Včasih se res lahko ponavljajo večkrat, pa do kapi ne pride, vendar je prav tako velika verjetnost zanjo, zato je seveda treba ravnati preventivno.
"Razlika med predhodnim ishemičnim napadom (TIA) ali ishemično možgansko kapjo (IMK) zadnja leta ni več tako pomembna, ker so mnogi preventivni ukrepi namenjeni obema. Po definiciji je IMK skupina nevroloških znakov žilnega izvora, ki trajajo manj kot 24 ur. V novi definiciji pa velja, da je TIA kratka epizoda nevroloških znakov, ki jo povzroči žariščna ishemija možganov, hrbtenjače ali mrežnice s kliničnimi znaki, ki trajajo manj kot eno uro, brez znakov možganskega infarkta," pravi doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana.
Zato so tudi pri bolnikih s TIA zdravniki usmerjeni na urgentno diagnostiko in zdravljenje, tudi tu sledijo konceptu "čas so možgani", kar pomeni, da tako možganska kap kot tudi TIA sodi med urgentna stanja v medicini. Pri nenadni zamašitvi se namreč v žilah prekine dovajanje kisika možganom in to povzroči odmiranje možganskega tkiva. Dlje časa, ko je dotok kisika onemogočen, večji del tkiva je nepopravljivo okvarjen, kar lahko pripelje do invalidnosti ali celo smrti. Zato je pomembno neprestano izobraževanje laične in strokovne javnosti, kako prepoznati znake možganske kapi, kako čim hitreje ukrepati in kakšne so možnosti preventive ter zdravljenja akutne možganske kapi ali TIA.
"Poleg dobrega poznavanja klinične slike je treba kar se da hitro identificirati številne potencialne vzroke," pravi dr. Bojana Žvan.
Če je oseba doživela TIA ali možgansko kap, je treba najprej odkriti, zakaj je do tega prišlo. Vsakega bolnika je treba klinično pregledati ter mu izmeriti krvni tlak, krvni sladkor in raven holesterola. Poleg tega mu je treba opraviti elektrokardiogram, rentgensko slikanje pljuč in ultrazvočno preiskavo žil, ki vodijo v možgane. Če ti izvidi ne potrdijo vzroka, je treba opraviti še ultrazvočno preiskavo srca, ki najpogosteje pokaže na srčni izvor kapi.
Kadar gre za sekundarno preventivo, mora vsak bolnik jemati zdravila, ne glede na to, kakšen možganskožilni ishemični dogodek je doživel. Vrsto zdravil določijo glede na vzroke prebolele TIA ali možganske kapi.
Zdravo življenje
Bolniki, ki so doživeli TIA ali možgansko kap, morajo tudi sami delovati preventivno in začeti živeti bolj zdravo. Izogibati se morajo uživanju živalskih maščob in namesto teh uživati več vlaknin, zelenjave in sadja. Zelo priporočljiva sta izogibanje čezmernega uživanju alkohola in opustitev kajenja. Bolnikom priporočajo, naj čim bolj poskrbijo, da bi odpravili spremenljive dejavnike tveganja za vnovično možgansko kap, predvsem pa naj uravnavajo krvni tlak. Če je dejavnik tveganja še sladkorna bolezen, je potrebna dodatna pozornost pri uravnavanju sladkorja v krvi.
Skratka, bolniki, ki so ogroženi, morajo na vse načine odstranjevati dejavnike tveganje za možganskožilne bolezni. Takšni bolniki se morajo vsak dan tudi gibati.
Kako ravnati
Za prepoznavanje ishemične možganske kapi, ki lahko nastane po predhodni TIA, mnogokrat pa tudi brez vsakega opozorilnega znaka, si je najpreprosteje zapomniti simptome, ki so združeni v besedi GROM: govor, roka, obraz, minuta.
G pomeni motnjo govora, R pomeni ohromelost ene roke, O pomeni asimetrijo obraza zaradi povešenega ustnega kota, M pa pomeni, da se pri naštetih znakih vselej zelo mudi, saj je časovno okno za začetek raztapljanja krvnega strdka le štiri ure in pol.
Najpogostejši znaki možganske kapi, po katerih lahko okolica prepozna stanje, so torej povešen ustni kot, mišična oslabelost ali ohromelost večinoma ene strani telesa, izguba občutkov za dotik oziroma bolečina večinoma ene strani telesa, motnje višjih živčnih dejavnosti (nerazločen govor, težave pri poimenovanju predmetov, nesposobnost govora, nesposobnost razumevanja govora, težave pri pisanju, težave pri branju, motnje vida, vrtoglavica, motnje ravnotežja, motnje odmerjanja gibov, motnje požiranja ter motnje zavesti.
