Na letošnjem Kulturnem bazarju sta v ospredju dva tematska sklopa. To sta Skozi umetnost o medsebojnih odnosih in Z umetnostjo do trajnostnega razvoja.
Na prireditev, ki letos poteka že četrto leto, se je prijavilo več kot 900 strokovnih delavcev iz vzgojno-izobraževalnih zavodov in kulturnih ustanov ter študenti. Na stojnicah se bo predstavilo več kot 200 kulturnih ustanov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev, v prvem in drugem preddverju Cankarjevega doma pa bo potekal bogat spremljevalni program, namenjen širšemu občinstvu.
Kot je dejal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk na nedavni novinarski konferenci, Kulturni bazar z žlahtno vsebino povezuje izobraževanje in kulturo. Namen bazarja je predvsem vzgoja mladih, saj si sodobnega izobraževanja brez kulturnih in etičnih vsebin po njegovem prepričanju ne moremo privoščiti.
Kulturni bazar prerašča v tradicionalno osrednjo nacionalno prireditev, ki predstavlja slovensko kulturo strokovni in širši javnosti, je prepričan direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Gregor Mohorčič. Zavod za šolstvo je na poseben pomen kulturne vzgoje v šolskem procesu opozoril že leta 2008, saj je na podlagi Nacionalnega programa za kulturo 2008-2011 nekatere njene elemente vključil v učne načrte.
Nataša Bucik s pristojnega ministrstva poudarja, da je bil Kulturni bazar sprva zasnovan kot oblika strokovnega usposabljanja delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih in kulturnih ustanovah. Širši javnosti je bil ponujen lani.
