Sladkor se namreč ob vrenju pretvarja v alkohol, in če je tega preveč - pravilnik o cvičku alkoholno stopnjo namreč omejuje na največ 10 odstotkov - pridelanemu vinu ni več mogoče prilepiti etikete z imenom cviček, temveč gre v tem primeru zgolj za dolenjsko rdeče vino. Ker je to med kupci precej neprepoznavno, pridelovalcem grozi neželen padec prodaje.
V krški vinski kleti, ki je z milijonom litrov cvička na leto vodilna v Sloveniji, so zaradi tega zaznali potrebo po spremembi pravilnika o njegovi pridelavi in lastnostih. "Zaradi objektivnih okoliščin, povezanih s podnebnimi spremembami, nameravamo predlagati, da bi alkoholno stopnjo s sedanjih 10 odstotkov zvišali tam nekje do 10,5 odstotka. Na ta način bi cviček še vedno ohranil sedanji sloves lahkosti, nizkoalkoholnosti in pitnosti, pridelovalce pa bi rešili strahu pred izgubo paradnega konja med dolenjskimi vini," meni Živič. Krška cvičkova klet povezuje kar 175 dolenjskih pridelovalcev grozdja, ki s sedanjim stanjem, ko za svoj pridelek prejmejo vsega 10 odstotkov cene vina na trgovskih policah, niso zadovoljni.
Po Živičevih besedah vinarstvo zaradi splošnega trenda zniževanja prodaje in uživanja vin ne sodi med perspektivne kmetijske panoge, čeprav je Krčanom s svojim cvičkom lani uspelo prodreti tudi na police nekaterih hrvaških trgovskih centrov in se ozirajo še prek meja nekaterih drugih držav. Da bi dolgoročno gledano zadrugi zagotovili obstoj in ohranili spodobne prihodke, načrtujejo, da bi v sodelovanju z nekaterimi drugimi kmečkimi zadrugami v kratkem prišli do večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn, saj mleku menda ne grozi podoben padec prodaje kot vinu.
