V letošnjem tednu možganov bodo strokovnjaki in znanstveniki skušali odgovarjati na vprašanja o tem, kako poteka komunikacija znotraj možganov, kako se sporazumevajo med seboj živčne celice in kako različni predeli možganov, pa tudi kaj se dogaja v naših možganih, ko smo v komunikaciji z drugo osebo, oziroma ko komunicira več oseb med seboj. Med drugim jih bo tudi zanimalo, ali je verbalna komunikacija posledica istega procesa v možganih kot neverbalna komunikacija ter zakaj pride do različnih motenj komunikacije.
Aktivnosti ob tednu možganov bodo potekale predvsem v Ljubljani, pa tudi v drugih slovenskih krajih. Med drugim bodo organizirali tematska predavanja, izobraževalne delavnice tako za mlajše in kot starejše, predstavitve nekaterih najbolj razvpitih tem v nevroznanosti leta 2011, v četrtek bo potekal simpozij na temo komunikacije med bolnikom in zdravnikom. V prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti bodo tudi letos predvajali tematske filme, dnevno bosta na sporedu dve projekciji.
Sicer pa so možgani tisti organ človeškega telesa, ki so bili v preteklosti najbolj zanemarjeni, v zadnjih desetletjih pa se vse bolj ukvarjajo z njimi in tudi dosegajo napredke v zdravljenju, je na nedavni novinarski konferenci pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Zvezdan Pirtošek.
V zadnjem času tudi vse bolj združujejo področje psihiatrije in nevrologije v področje znanost o boleznih možganov. Vsaj eno možgansko bolezen ima petina slovenske populacije, skupni stroški, povezani z največjimi skupinami nevroloških in psihiatričnih bolezni pa naj bi letno v Evropi dosegali 800 milijard evrov.
Ker so stroški glede na druge telesne bolezni izrazito pomaknjeni v smer posrednih stroškov, psihiater Jure Bon iz UKC Ljubljana sklepa, da bolezni možganov zdravimo prepozno in premalo intenzivno.
